Muzej v Bilbau bo namreč drugo prizorišče, ki bo gostilo potujočo razstavo Umetnost in Kitajska po letu 1989: Gledališče sveta. V New Yorku so razstavo zaprli januarja, na španskih tleh pa bo na ogled med 11. majem in 23. septembrom. Nato pa dotična razstava v novembru odpotuje še v Muzej sodobne umetnosti v San Franciscu.

Od trga Nebeškega miru do olimpijskih iger
Skupinska razstava raziskuje konceptualne umetniške prakse dveh generacij kitajskih umetnikov med letom 1989, torej letom pokola na trgu Nebeškega miru, in letom 2008, ko so v Pekingu potekale olimpijske igre. Od 150 del, kolikor jih je bilo sprva načrtovanih za postavitev v New Yorku, je večina eksperimentalne narave. Skoraj dva tedna pred lanskim odprtjem v New Yorku so v Guggenheimu naznanili umik treh spornih del, ki so vključevala žive živali.

Dela so bila zasnovana kot simbolična kritika zatiranja in globalizacije na Kitajskem. Takrat so pri tem manhattanskem muzeju še pred odprtjem v izjavi za javnost zapisali, da bodo dela umaknili "iz skrbi za varnost svojega osebja, obiskovalcev in sodelujočih umetnikov".

In še: "Čeprav so bila ta dela že razstavljana v muzejih po Evropi, Aziji in ZDA, smo v Guggenheimovem muzeju odločitev prisiljeni sprejeti zaradi večkratnih groženj z nasiljem. Kot institucija, ki hoče zastopati mnoštvo glasov, smo zgroženi nad tem, da moramo cenzurirati umetniška dela. Svoboda izražanja je bila za Guggenheimov muzej od nekdaj ključnega pomena."

Trojica, ki je Zahodu postavila ogledalo?
Za sporna so se v New Yorku izkazala tri dela, in sicer Psi, ki se ne morejo medsebojno dotakniti (2003) umetniškega tandema Peng Ju in Sun Juan, Gledališče sveta (1993) Huang Jong Pinga ter Študija primera prenosa (1994) avtorja Šu Pinga. Prvo delo je posnetek inscenirane situacije, v kateri se štirje pari pitbulov poskušajo napasti, vendar jim je to onemogočeno, saj so privezani na tekoči trak.

Nadalje je Študija primera prenosa avtorja Šu Binga desetminutni posnetek prašičjega para, ki se pari pred občinstvom. Živali sta potiskani z žlobudravščino, v tem primeru kombinacijo izmišljenih angleških besed in kitajskih pismenk, delo pa naj bi obiskovalce navedlo k razmišljanju o odnosu med Zahodom in Kitajsko. Ključni eksponat Gledališče sveta, po katerem so nato nadeli tudi ime celotni postavitvi, pa vključuje na stotine živih žuželk in kuščarjev, ki se znotraj kletke gnetejo v svetlobi stropne razsvetljave.

Vzorčni primer dvojnosti meril?
Kljub spornosti pa bo Guggenheim v Bilbau očitno v postavitev pod svojo streho vključil delo Gledališče sveta iz zbirke še nedokončanega Guggenheima v Abu Dhabiju. Napoved razstave opisuje Huangovo stvaritev kot "osrednji element razstave". V izjavi za The Art Newspaper pa je vodstvo muzeja navedlo, da je "ubralo premišljene korake v skladu z lokalnimi predpisi glede predstavitve [dela]" in da "bodo usposobljeni strokovnjaki nadzorovali oskrbo žuželk in plazilcev v času razstave".

Svoboda namesto bojevitih psov
Študija primera prenosa, ki jo je Guggenheim v New Yorku odkupil marca s sredstvi anonimnega donatorja v čast razstave, bo prav tako na ogled v Bilbau, in sicer v celoti. Vodstvo muzeja v Bilbau se je odločilo zgolj proti vključitvi dela Psi, ki se ne morejo medsebojno dotakniti, ki je bilo lani deležno največ kritike. Namesto tega bo na ogled instalacija istega umetniškega tandema iz leta 2009, naslovljena Svoboda. Ta obiskovalce vabi, da pogledajo skozi kukalo, medtem ko je v veliki jekleni kocki mogoče videti besnenje visokotlačne cevi.

Na vprašanje, ali bo ekipa v Bilbau sprejela kakšne posebne ukrepe za razlago teh dveh preostalih del ali pa za preprečitev morebitnih protestov o živalskih pravicah, so v muzeju odvrnili, da bodo "vključili didaktično gradivo po vsej galeriji in poskrbeli za posebna stenska besedila in vsebino zvočnih vodnikov".