Zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo v času italijanske okupacije slovenskega ozemlja v letih 1942 in 1943 interniranih 50.000 Slovencev. Umrlo je več tisoč otrok in odraslih. Foto: Manca Juvan
Zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo v času italijanske okupacije slovenskega ozemlja v letih 1942 in 1943 interniranih 50.000 Slovencev. Umrlo je več tisoč otrok in odraslih. Foto: Manca Juvan
Zadnji pričevalci
Povojne politične odločitve in hladna vojna so povzročili, da snovalci fašističnih taborišč niso bili kaznovani po vzoru nürnberških procesov. V desetletjih, ki so sledila, se je izoblikovala popačena podoba fašizma. Zgodovinski spomin na internacijo pa je bil potisnjen v ozadje. Foto: Manca Juvan

Razstava Zadnji pričevalci, ki je bila prvič postavljena v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, ni namenjena pojasnjevanju zla ali merjenju statistik, pač pa ovrednotenju spomina, ki je bil izpostavljen pozabi in dolgo tabuiziran. Tako so si razstavo zamislile avtorice novinarka Saša Petejan, fotografinja Manca Juvan in zgodovinarka Urška Strle.

V središču postavitve so spomini civilnega prebivalstva, avtorice so se naslonile na metode ustne zgodovine in avtorsko dokumentarno fotografijo. Gre za poskus zgodovinske in družbene umestitve internacije civilnega prebivalstva v fašistična koncentracijska taborišča med letoma 1942 in 1943, ena izmed gonil pri postavljanju pa je bila tudi želja po zapolnitvi vrzeli o poznavanju in priznanju italijanskih fašističnih taborišč in žrtev, med njimi tudi civilnega prebivalstva tedanje Ljubljanske pokrajine in Primorske.

Neizbrisni spomini
Junija je razstava gostovala v nekdanjem koncentracijskem taborišču Neuengamme blizu Hamburga, kjer je bilo interniranih veliko Slovencev, obenem pa je služila tudi kot izhodišče za dokumentarni film v režiji Dušana Moravca. V 50-minutnem filmu, ki nastaja v Dokumentarnem programu TV Slovenija in bo predvidoma na sporedu konec leta, bomo lahko prisluhnili zadnjim še živečim internirancem fašističnih taborišč. Podobno kot v njihovih pričevanjih na razstavi tudi v dokumentarcu spregovorijo o času internacije in grozljivem razčlovečenju, ponižanju in lakoti, ki so jih doživeli. Tako razstava kot film pokažeta, da takšna travmatična izkušnja preživele zaznamuje za vse življenje, medtem ko je zgodovinski spomin na fašistična taborišča pomanjkljiv in potvorjen.

Razstava bo v Mariboru na ogled do 6. oktobra. V muzeju pa napovedujejo v tej sezoni vrsto lastnih in gostujočih razstav o prvi in drugi svetovni vojni. Po besedah direktorice muzeja Aleksandre Berberih Slana bodo potovali skozi čas, od Italije prek Slovenije in Slovaške vse do murmanske železnice.


V priloženem avdioposnetku lahko prisluhnete dokumentarni radijski oddaji z naslovom Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč.