AI Slovenija se je doprsni kip odločila Ljubljani podariti ob 70. obletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah, pri kateri je po mnenju številnih odločilno sodelovala prav Eleanor Roosevelt, ki je tudi predsedovala odboru, ki je deklaracijo zasnoval.

Pomen postavitve kipa na javno mesto
Laura Roosevelt, novinarka, pesnica in umetnica, ki ima za seboj dolgo kariero delovanja na področju človekovih pravic, je poudarila pomen postavitve doprsnega kipa na javno mesto. Pri tem se je sklicevala na govor svoje stare mame ob deseti obletnici sprejema deklaracije, da se človekove pravice začnejo blizu doma, na mestih, ki jih sploh ni mogoče najti na svetovnih zemljevidih.

Na mesto, "kjer bo navadne ljudi, ki se bodo sprehajali mimo njega, opominjal, da se je leta 1948 svet dogovoril, da ima vsak človek na svetu določene neodtujljive človekove pravice".

Spomenik naj po njenih besedah služi tudi kot opomnik, da mora vsakdo, tako svetovni voditelji kot navadni ljudje, "za varovanje in negovanje človekovih pravic v strašljivem svetu, v katerem živimo danes, narediti vse, kar je v njegovi moči".

Majhna dejanja prijaznosti
"Kot je namignila moja babica, lahko z majhnimi dejanji prijaznosti v naši neposredni bližini, morda s temi celo še najbolj, dosežemo spremembe," je še dodala. Med drugim je bila članica upravnih odborov vrste neprofitnih organizacij, vključno s Franklin and Eleanor Roosevelt Institute.

Kip, ki ga bodo v sklopu programa AI Art for Amnesty namestili v od šestih do osmih mestih, je izdelala češka kiparka Maria Šeborova.

Po predaji kipa je potekal pogovor z Lauro Roosevelt in ustanoviteljem programa Art for Amensty Billom Shipseyjem, pravnikom in nekdanjim članom mednarodnega izvršnega odbora Amnesty International.

Ne vemo še, kje bi kip stal
Ni še jasno, kam bo občina kip postavila. Nekaj lokacij pa imajo po besedah podžupana Aleša Čerina, ki je kip v imenu občine prejel od Nataše Posel in Shipseyja, že v mislih.

Eleanor Roosevelt (1884-1962), po besedah vnukinje še večji človek od svojega moža, predsednika ZDA Franklina D. Roosevelta, je vodila Komisijo ZN-a za človekove pravice, ki je zasnovala Splošno deklaracijo o človekovih pravicah.

Generalna skupščina ZN-a je deklaracijo po dveh letih, kot je omenila Nataša Posel, hudega napora in veliko vloženega truda, sprejela 10. decembra 1948 ob treh zjutraj.