Kot je France Stele zapisal ob razstavi, je bil Lipovšek v alpinizmu in odnosu do narave predvsem estet, veliko pa je pisal o smislih in nesmislih tekmovalnosti v gorah. Foto: Gorenjski muzej
Kot je France Stele zapisal ob razstavi, je bil Lipovšek v alpinizmu in odnosu do narave predvsem estet, veliko pa je pisal o smislih in nesmislih tekmovalnosti v gorah. Foto: Gorenjski muzej
'Gore so mi bile zatočišče pred spoznanji, kako težko je življenje. Tam je bil svet, kjer ni bilo ne krivic ne tlačenja revnih. Bilo je čistejše, svetlejše življenje…' (Marijan Lipovšek) Foto: Gorenjski muzej
Fotografije Marijana Lipovška

Odprtje razstave, ki jo je Triglavski narodni park pripravil v sodelovanju z Gorenjskim muzejem, je pospremil fotografsko-literarni večer, razstava pa bo odprta do 20. septembra.
Na ogled bodo fotografije iz obdobja med letoma 1930 in 1960. Te predstavljajo redko viden fotografski opus priznanega in cenjenega slovenskega umetnika, ki je bil velik ljubitelj gorske narave. Prav v bohinjski konec se je rad vračal in se nad njim navduševal, kar je tudi razlog, da razstava ob stoletnici njegovega rojstva gostuje prav v Bohinju, kjer ima Gorenjski muzej razstavni prostor v nekdanji usnjarni športnika in heroja NOB-a Tomaža Godca.
Ljubezen in spoštovanje, ki ju je Lipovšek čutil do slovenskega gorskega sveta, izkazoval pa skozi fotografijo, bodo s fotografsko-literarnim večerom prikazali fotograf France Stele, bralec Klemen Langus in skladatelj Bor Turel - sin Marijana Lipovška, čigar hči Marjana Lipovšek je svetovno znana mezzosopranistka.
Na predvečer koncerta Glasbenega poletja
Odprtje razstave je sovpadel s predvečerom koncerta Glasbenega poletja v Bohinju, ki bo prav tako potekal v znamenju Lipovškove glasbe. Tenorist Janez Lotrič in orglavec ter pianist Tone Potočnik bosta v četrtek zvečer v cerkvi svetega Martina v Srednji vasi ob sakralnih in posvetnih arijah ter samospevih predstavila del Lipovškovega skladateljskega opusa.
Srečanje s fotografijo in ljubezen je rojena
Marijan Lipovšek, ki se je rodil 26. januarja 1910 v Ljubljani, je v rojstnem kraju končal glasbeni konservatorij leta 1932. Med drugim je bil zagrizen alpinist, ki se je spopadal tudi s težkimi plezalnimi smermi, svoje poti pa zapisoval v spise in jih objavljal v Planinskem vestniku. Zbrane spise je mogoče prebirati tudi v knjigi Steze, skale in smučišča.
Navdušenje nad fotografijo je pri Lipovšku spodbudil njegov profesor klavirja in eden vodilnih planinskih fotografov Janko Ravnik. Vse odtlej je bila planinska fotografija vse pomembnejša v umetniškem izražanju Marijana Lipovška, ki je kot vsestranski ustvarjalec leta 1974 prejel Prešernovo nagrado.
Že v mladih letih je Lipovšek na smučeh prepotoval slovenski gorski svet in sredogorje. Ker se mu je posebej priljubila Bohinjska dolina, je okoli leta 1960 najel pastirski stan na Planini v Lazu, kjer je poletja preživljal tudi na stara leta.

Fotografije Marijana Lipovška