Odprtje obeh razstav v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) bo drevi ob 18. uri, slavnostna govornica bo generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Špela Spanžel. Gostujoča razstava bo na ogled do 26. januarja, SEM-ova pa do 31. maja.

SEM je razstavo Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju pripravil v okviru EU-projekta Ples kot nesnovna kulturna dediščina: Novi modeli omogočanja participativnih plesnih dogodkov (Dance as ICH). Projekt združuje več kot 20 raziskovalcev, kustosov, plesnih učiteljev in arhivarjev iz devetih partnerskih ustanov iz šestih držav, ki med letoma 2022 in 2025 raziskujejo plesno izročilo kot živo dediščino različnih skupnosti. Avtorici razstave sta Adela Pukl in Anja Jerin iz SEM-a, ob njiju pa še Raluca Andrei, Tone Erlien Myrvold, Maria I. Koutsouba, Rebeka Kunej, Simona Malearov, Zoi N. Margari, Dóra Pál-Kovács in Ana Vrtovec Beno.

Vloga plesne dediščine v vsakdanjem življenju
Na SEM-ovi razstavi je predstavljena plesna dediščina Evrope, ples pa hkrati umeščajo v širši kontekst nesnovne kulturne dediščine, ki je v Sloveniji izjemno bogata in še vedno živa. "Razstava poudarja vlogo plesne dediščine v vsakdanjem življenju in krepi razumevanje o njenem pomenu v Evropi. Izbrane plesne skupnosti je mogoče spoznati v pripravljenih video vsebinah, na razstavnih panojih in organiziranih plesnih dogodkih. Video vsebine, ki so jih prispevale sodelujoče države, ponujajo še dodaten vpogled v bogato evropsko plesno dediščino. Razstavni plesni prostor obiskovalce spodbuja k aktivni vključitvi," piše v napovedi SEM-ove razstave.

Sorodna novica 130 let od rojstva Franceta Marolta, ki je postavil temelje slovenske folklorne dejavnosti

Folklorno gradivo za utemeljevanje nacionalne identitete
Avtorici gostujoče razstave France Marolt in njegove zapuščine sta Urša Šivic in Anja Serec Hodžar, raziskovalki Glasbenonarodopisnega inštituta, ki ga je leta 1934 ustanovil prav Marolt in je najstarejši med inštituti ZRC SAZU. 14 let kasneje je ustanovil tudi Akademsko folklorno skupino France Marolt, ki danes šteje 80 članov.

Gostujoča razstava postavlja v središče osebnost in delo Franceta Marolta (1891–1951), ki je kot raziskovalec, skladatelj in dirigent pomembno zaznamoval številna področja slovenskega raziskovalnega in kulturnega prostora prve polovice preteklega stoletja. Razstava razkriva zlasti njegovo ključno idejo: iskanje tistega folklornega gradiva, s katerim je utemeljeval slovensko nacionalno identiteto. Njegova veljava in pomen sta se ohranila do danes, predvsem v zborovski in plesno-poustvarjalni umetnosti ter glasbeni folkloristiki, ki se med drugim kaže v delovanju največje slovenske folklorne skupine, poimenovane po njem.

Njegova zapuščina razkriva preplet raziskovalca in umetnika, ki je bil v glasbo vpet že od mladosti, od konca 20. let preteklega stoletja pa je zastavil ključne smernice svojega delovanja v umetniškem, raziskovalnem, pedagoškem in publicističnem delu. Marolt je bil visoko cenjena osebnost, kar dokazujejo vloge v številnih organizacijah in komisijah, pa tudi dopisovanja z nekaterimi pomembnimi sodobniki v slovenskem in nekdanjem jugoslovanskem prostoru, piše v napovedi razstave.

Na odru prikazano gradivo, zbrano skozi terensko delo
Zgodovina leta 1948 ustanovljene Akademske folklorne skupine (AFS) France Marolt se je po besedah njene umetniške vodje in vodje plesa Eme Kovač začela pisati, ko je "prvi slovenski etnomuzikolog Marolt želel na odru prikazati gradivo, ki ga je zbiral pri terenskem delu". Skupina je na začetku obsegala le tri pare, v desetletjih pa je rasla, širila svoj repertoar in s tem tudi razvijala svoje poslanstvo, ki je bilo usmerjeno v ohranjanje in predstavljanje ljudske dediščine na odru. "Tega poslanstva se držimo še danes, vendar na nekoliko drugačen način. Danes stojimo za prepričanjem, da je tudi folklorni ples odrska umetnost, ki pa za svoje ustvarjanje jemlje navdih iz ljudske umetnosti in ljudskega izročila. S tem se trudimo premikati meje folklorne dejavnosti in rušiti stereotipe o folklornem plesu in se hkrati postavljamo ob bok vsem drugim plesnim in glasbenim odrskim umetnostim," je povedala za STA.

AFS France Marolt pri svojem delu vključuje številne koreografe, glasbene in vokalne aranžerje, pevce in plesalce, navdihnjene z ustvarjanjem z ljudskim izročilom. "Vse to je privedlo do impresivnega koreografskega in glasbenega repertoarja s koreografijami in glasbenimi in vokalnimi priredbami, ki zajemajo celotno slovensko etnično ozemlje," je še dodala Ema Kovač.

Tradicionalna letna plesna predstava
Skupina ima okoli 80 aktivnih članov, največ jih sodeluje v plesni skupini. "Nastopamo na domačih festivalih in dogodkih, organiziramo kulturne dneve za osnovne šole, sodelujemo na univerzitetnih prireditvah, državnih proslavah in poslovnih srečanjih," je povedal predsednik društva Tadej Zadravec. Najpomembnejši vsakoletni projekt skupine je organizacija in izvedba letne plesne predstave v Cankarjevem domu, ki predstavlja vrhunec sezone. Naslednja letna plesna predstava bo 11. in 12. aprila. "V poletnih mesecih se odpravimo na eno do dve mednarodni turneji po Evropi ali širše po svetu," je še dodal Zadravec. Pozimi se odpravljajo na turnejo na Kubo in poleti v Split.

AFS France Marolt med drugim daje mladim prostor, da se razvijajo na različnih področjih, od plesa in petja do javnega nastopanja in spoznavanja kulturne dediščine. "Gre za kombinacijo ohranjanja slovenske kulturne dediščine, njenega sodobnega razvoja in hkrati tudi športno dejavnost," je pojasnil predsednik društva in dodal, da mladim ponujajo priložnost, da skozi umetnost najdejo svoj glas, pridobijo samozavest in pomembne življenjske izkušnje, obenem pa jih uči tudi vrednot, kot so sodelovanje, spoštovanje in vztrajnost.

Skupina bo po nekaj zelo uspešnih sezonah, v sklopu katerih so se poklonili Maroltu, kot prva predstavo v celoti namenila izročilu slovenskih zamejcev in izseljencev. K sodelovanju so povabili profesionalni folklorni ansambel Lado iz Hrvaške. Tudi v prihajajoči sezoni bodo poskušali obdržati podoben ustvarjalni tempo. V prihodnjih mesecih so pred njimi številni nastopi, med drugim tudi tretja izvedba Plesa treh, ki ga organizirajo v sodelovanju z ljubljansko Folklorno skupino Tine Rožanc in mariborsko Akademsko folklorno skupino Študent.

Tudi kritik, predavatelj in organizator
Tako folklorni ples kot glasba sta bila del Maroltovega zanimanja in delovanja, ki bi ga v grobem lahko razčlenili na področja glasbene folkloristike, ukvarjal pa se je tudi s skladanjem, pri katerem je večinoma črpal iz ljudskega izročila.

Bil je tudi zagnan pisec kritik, predavatelj na Akademiji za glasbo ter organizator folklornih festivalov in zaslužen za vzpostavitev cele vrste združenj, ustanov in dogodkov, poleg omenjene folklorne skupine je med drugim ustanovil radijski zbor, organiziral prvo šolo za pevovodje, bil je prvi urednik uredništva za ljudsko glasbo in folkloro na nacionalnem radiu, organiziral je folklorne festivale ter leta 1926 ustanovil Akademski pevski zbor Tone Tomšič.

Na razstavi o zapuščinah Franceta Marolta bodo med drugim razstavljeni tudi dokumenti, ki pričajo o njegovi raziskovalni zagnanosti, predanosti glasbi in iskanju idealov, ki jih je želel doseči z umetnostjo. Razstava pa tudi ne prikriva tistih vzgibov, ki so ga vodili v iskanju slovenskosti, izvirnosti in avtentičnosti, še piše v napovedi.