"Sporočamo žalostno novico, da se je danes od nas poslovil naš dragi Mirko Ramovš. Desetletja smo skupaj tkali prijateljske vezi, potovali po svetu plesa in glasbe, se veselili in ustvarjali najlepše odrske izkušnje. Jutri se ga bomo na svojem 75. letnem koncertu spomnili s tem, kar najbolje znamo: s plesom, glasbo, petjem in odrskim žarom. Dragi Mirko, počivajte v miru!" so danes žalostno vest na Facebooku sporočili iz AFS-ja France Marolt.

Z vsem srcem pri slovenskem ljudskem plesu
Sodelavke in sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta pa so ob slovesu dolgoletnega sodelavca zapisali: "Hvaležni smo mu za njegov trajni pečat k razvoju folkloristike in etnokoreologije ter za njegovo nenehno izkazovanje, kako ob doseganju raziskovalnega, etičnega in umetniškega kanona živeti z vsem srcem za slovenski ljudski ples."

Mirko Ramovš se je rodil leta 1935 v Ljubljani, kjer je 1954 končal klasično gimnazijo, leta 1960 pa diplomiral na slavističnem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Ves čas je deloval na Glasbenonarodopisnem inštitutu (od 1986 kot strokovni svetnik), ki je bil v obdobju med letoma 1972 in 1994 sekcija za glasbeno narodopisje v sklopu Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, katerega upravnik je bil v letih od 1985 do 1990. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je dolga leta predaval ljudske plese.

Velja za utemeljitelja etnokoreologije na Slovenskem. Ljudskemu plesu je bil zavezan poklicno, obenem pa je bil to njegov konjiček. Ljudsko plesno izročilo na slovenskem ozemlju je preučeval z vidika izvora, razvoja in značilnosti posameznih plesov, njihove oblikovne in glasbene podobe, šeg in navad, povezanih s plesom, ter sodobnih transformacij.

"Vsak gib ima zgodbo. Kateri koli ples, tako sedanji kot pretekli, ki sem jih raziskoval, hoče nekaj sporočiti," je pred leti dejal v pogovoru za časopis Delo.

Ramovš je zaslužen za antologijo slovenskih ljudskih plesov Plesat me pelji in zbirko ljudskih plesov različnih pokrajin v sedmih knjigah z naslovom Polka je ukazana. Poleg izdajanja strokovne literature je med poznavalci ljudskega izročila poznan tudi kot avtor številnih odrskih postavitev, ki jih je pripravil z AFS-jem France Marolt, ki ga je vodil med letoma 1965 in 2010, pa tudi za druge folklorne skupine.

Dobitnik številnih nagrad
Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Med drugim je prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1974), Župančičevo nagrado (1989), Murkovo priznanje (1995), leta 1998 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije "za dolgoletno znanstveno delo ter za zasluge pri popularizaciji slovenskega plesnega ljudskega izročila, še posebej za dolgoletno ustvarjalno vodenje AFS France Marolt", zlati znak ZRC SAZU (2001), Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju etnokoreologije (2002) in Štrekljevo nagrado (2009).

Ko je pred sedmimi leti praznoval 80. rojstni dan, se je njegovemu življenju in delu z nastopom v Velenju poklonilo 12 folklornih skupin: poleg Akademske folklorne skupine France Marolt tudi AFS Študent iz Maribora, COF iz Ljubljane, folklorna skupina Sava iz Kranja, Kajer iz Bučečovcev, AFS Prežihovega Voranca z Raven na Koroškem in ŽKUD Tine Rožanc, folklorna skupina iz Beltincev, Artič, Lancove vasi in Vinice ter Šaleško folklorno društvo Koleda.