Na njej je predstavljen izbor iz bogatega ustvarjalkinega opusa: 15 kostumov in 330 skic, pod katerimi teče trak z besedilom o njenem delu, ki ga je napisal Ivo Svetina.

Poleg likovnih del Narodna galerija gosti tudi vrhunske dosežke na področju arhitekture in oblikovanja, med katere sodi tudi delo kostumografske Bartlove, je na novinarski konferenci povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.

Posebna umetniška zvrst znotraj predstav
Po besedah direktorja Slovenskega gledališkega muzeja Svetine so si v obdobju zapovedane varčnosti privoščili razkošje, ki se ga sicer ne da kupiti z denarjem, je pa umetniško delo, ki je bistveno vplivalo na podobo slovenskega gledališča. Bartlova je ustvarila posebno umetniško zvrst znotraj gledaliških predstav, s čemer je do tedaj spregledani vlogi kostumografije dala poseben pomen. Prikazala je, kako pomemben je kostum, ki ni le obleka, ampak mnogo več, je poudaril Svetina.

Pri svojem delu je, kot je še povedal Svetina, sodelovala s številnimi režiserji vseh generacij, s skicami pa je pomagala tudi igralcem, da so se lažje vživeli v svojo vlogo. Kljub intenzivnemu ustvarjanju skic in risb - v arhivu muzeja jih ima 3.000 - se je ukvarjala tudi s tkanino in z blagom.

Lep poklic, pri katerem si vedno v koraku s časom
Bartlova je vesela razstave tudi zato, ker se z njo promovira poklic, ki ga po njenem mnenju marsikdo ni imel priložnosti spoznati. Sama se je "trudila dati poklicu, kar mu gre", kar meni, da je razvidno tudi na tej razstavi. Mlade spodbuja k temu poklicu, "ker je lep in ker si vedno v koraku s časom, ki mora slediti tudi estetiki likovnega obdobja".

Francka Slivnik, ki je s Svetino vodila projekt, je predstavila zbornik, ki so ga pripravili ob razstavi. V njem so poleg izbora kostumskih skic zbrana tudi besedila, ki so jih o kostumografkinem delu napisali predstavniki različnih strok, povezanih z gledališčem in filmom.

Kustosinja razstave Tea Rogelj, ki je skupaj z Bartlovo poskrbela za izbor skic za razstavo, je povedala, da je Bartlova želela, da se predstavijo predvsem skice, iz katerih bolj kot impozantnost veje njena ustvarjalnost oziroma risbe, pri katerih je eksperimentirala bodisi z barvo ali z materialom.

Najbolj cenjena kostumografka pri nas
Alenka Bartl se je rodila leta 1930 v Ljubljani. V prestolnico se je vrnila kot diplomantka beograjske Akademije za uporabno umetnost - smer kostumografija in se pridružila v Slovenskem narodnem gledališču Ljubljana takrat zaposleni kostumografki Miji Jarčevi. Prvo kostumografijo v slovenskem gledališču je izpeljala z režiserjem Mirkom Mahničem.

Sčasoma je postala najbolj cenjena kostumografka v slovenskem in tudi širše jugoslovanskem prostoru. Je dobitnica številnih nagrad, od Sterijinih in Borštnikovih, do velike Prešernove in mnogih zlatih aren za dosežke pri filmu.