Zasluge za odprtje muzeja imata po besedah ministra, ki opravlja tekoče posle, Boštjana Žekša, predvsem njegovi predhodnici na ministrstvu za kulturo Andreja Rihter in Majda Širca, njegove so, kot je dejal na odprtju, minimalne. Čeprav je bila gradnja MSUM-ja večinoma financirana iz evropskih sredstev, pa je po Žekševih besedah kljub temu "lepo živeti v državi, ki tudi v težkih časih investira v kulturo, znanost in umetnost ter s tem gleda tudi naprej".

Direktorica muzeja Zdenka Badovinac pa je poudarila, da se danes končuje več kot poldrugo desetletje čakanja na MSUM. Kot je dejala, si danes Ljubljane ni več mogoče predstavljati brez muzejskega kareja, kjer se je že delujočima Slovenskemu etnografskemu muzeju in Narodnem muzeju zdaj pridružil še MSUM. Njegovi prostori zaznamujejo našo sodobnost, ki se je začela z velikimi političnimi, družbenimi in kulturnimi spremembami.

Kdaj se začenja "sedanjost"?
Razstava Sedanjost in prisotnost, s katero odpirajo muzej, sicer govori o dveh začetkih sodobnosti - kronološkem na začetku 90. let in idejnem v 60. letih preteklega stoletja. Poleg tega po njenih besedah Ljubljana postaja vse bolj enakovreden partner v mednarodnem dialogu, saj je bila prav Moderna galerija pobudnica mednarodne mreže Internacionala, v kateri sodelujejo še muzeji iz Barcelone, Eindhovna in Antwerpna.

Naveza: od Barcelone prek Ljubljane do Antwerpna
Na otvoritveni razstavi Sedanjost in prisotnost je predstavljen izbor del iz zbirke Arteast 2000+ ter nacionalne zbirke Moderne galerije in MSUM-ja. Razstava Muzej afektov pa je nastala v okviru projekta Internacionala, ki združuje dela štirih evropskih muzejev. To so ljubljanska Moderna galerija, Museu d'Art Contemporani de Barcelona (MACBA), Van Abbemuseum iz Eindhovna in Museum van Hedendaagse Kunst iz Antwerpna.

Moderni pristop k muzejski praksi
Na ogled so še posebni projekti. Projekt Povezave je namenjen interaktivnemu povezovanju muzeja z njegovimi uporabniki, občinstvom ter različnimi lokalnimi in mednarodnimi akterji. Prostor Povezav so zasnovali in oblikovali v sodelovanju z umetnico Apolonijo Šušteršič. V sodelovanju s Šušteršičevo in študenti arhitekture sta se razvila še koncept in podoba knjigarne Depo.

V pritličju je razstavljen tudi umetniški projekt e-flux video rental (EVR), donacija umetnikov Antona Vidokleja in Juliete Aranda, ki je bil zasnovan kot videoarhiv, prostor za projekcije in brezplačna izposojevalnica videov.