1. nagrada: Neža Oblak. V fotografiji se Neža Oblak spogleduje z renesančnim slikarstvom in močno simboliko časa, svetlobe in jutra kot novega začetka ali rojstva. V ospredju se dotakne časa skozi simbol ure, ki s subjektivnim pogledom na čas odraža dvom o njegovi linearnosti, nasproti temu pa skozi simbol svetlobe in sence postavlja sonce kot uro, ki vedno kaže pravi čas, in kot temeljni vir energije za življenje v širšem pomenu. Foto:
1. nagrada: Neža Oblak. V fotografiji se Neža Oblak spogleduje z renesančnim slikarstvom in močno simboliko časa, svetlobe in jutra kot novega začetka ali rojstva. V ospredju se dotakne časa skozi simbol ure, ki s subjektivnim pogledom na čas odraža dvom o njegovi linearnosti, nasproti temu pa skozi simbol svetlobe in sence postavlja sonce kot uro, ki vedno kaže pravi čas, in kot temeljni vir energije za življenje v širšem pomenu. Foto:

Natečaj je v okviru 24. bienala oblikovanja v Ljubljani (BIO 50) organiziral Muzej za arhitekturo in oblikovanje v partnerstvu z družbo ELES, d. o. o., iskali pa so fotografije, ki z različnih gledišč tematizirajo prenos energije.
Med prispelimi deli je žirija natečaja, ki so jo sestavljali Jan Boelen, kustos natečaja BIO 50, Peter Koštrun, fotograf in predavatelj na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Vera Sacchetti, kritičarka in urednica številnih oblikovalskih in arhitekturnih publikacij in revij, Katja Krasko Štebljaj, vodja službe za odnose z javnostmi v družbi ELES, in Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, izbrala 47 fotografij, ki bodo septembra 2014 razstavljene v prostorih Mestne hiše v Ljubljani kot del programa BIO 50.
Med finalisti je žirija izbrala tudi tri nagrajence, ki bodo za svoja dela prejeli finančno nagrado: Nežo Oblak, Andrewa Luka in Leo Jambrošič.
Letošnji Bienale oblikovanja se loteva sodelovanja in eksperimentalnosti
Bienale oblikovanja (BIO) v Ljubljani že vse od ustanovitve v letu 1964 preučuje stanje sodobnega oblikovanja. Ob letošnji 50-letnici je kurator Jan Boelen bienale zasnoval nekoliko drugače, ustrezno spremembam v oblikovanju in njegovemu mestu v sodobnem svetu. Ta namreč "ni več prostor množične proizvodnje in distribucije; oblikovanje se je skozi današnja večplastna omrežja pomaknilo k lokalnim, specifičnim, po meri narejenim scenarijem", je zapisal Boelen. Oblikovalec tako ni več vsemogočni ustvarjalec, ampak le eden izmed elementov v mreži sodelovanja in vplivanja, oblikovanje pa je postalo ena izmed oblik spraševanja, moči in posredništva. Letošnji bienale se tako podaja na področje sodelovanja in eksperimentalnosti. Enajst skupin se ukvarja z raziskovanjem posamezne teme, kar je usmerjeno v iskanje alternativ že uveljavljenim sistemom, pa tudi v krepitev in nastanek novih mrež in struktur, ki se lahko razvijajo še po koncu bienala.

1. nagrada: Neža Oblak. V fotografiji se Neža Oblak spogleduje z renesančnim slikarstvom in močno simboliko časa, svetlobe in jutra kot novega začetka ali rojstva. V ospredju se dotakne časa skozi simbol ure, ki s subjektivnim pogledom na čas odraža dvom o njegovi linearnosti, nasproti temu pa skozi simbol svetlobe in sence postavlja sonce kot uro, ki vedno kaže pravi čas, in kot temeljni vir energije za življenje v širšem pomenu.
2. nagrada: Andrew Luk. "Tako vprašanje vzreje živali kot transporta spadata med pereče teme, povezane z energetskimi vprašanji današnjega časa", je zapisala žirija. Fotografija v ospredje dokumentarno postavlja vprašanje etike in odnosa do živali, tudi z odsotnostjo in brezbrižnostjo človeka ter strogostjo izreza, avtorsko pa jo obarva s starinskim videzom, ki nekoliko optimistično namiguje, da gledamo že pretekli čas.
3. nagrada: Lea Jambrošič: "Minimalistična romantična pokrajina predstavlja enega temeljnih človeških pogledov na svet. V neskončnem pogledu iščemo potrditev obstoja in razumevanja sveta," je žirija zapisala ob fotografiji Lee Jambrošič, ki sopostavlja abstraktno nebo kot polje domišljije in duhovnosti ter jasen, vsebinski pogled na svet v spodnjem delu fotografije. Med človekom in kulturnim poljem ter naravnim pa najdemo drobne, a pomenljive poudarke: električne žice kot vdor človeka na polje naravne krajine ter ptica v letu kot simbol svobode, napredka, enakosti in solidarnosti, ki jo lahko razumemo tudi kot skupen moment tako spodnjega kot zgornjega, naravnega in kulturnega sveta.