Če je zapis ob sliki iz leta 1931 tipično za tisti čas o 'Riverovi gospe' nosil sporočilo, da slika zadovoljivo, sta danes - v nasprotju z navzven in v preteklost zazrto umetnost Rivere - Fridina ponotranjenost in ukvarjanje z lastno osebo, z usodo ter vlogo ženske, zaznamovane z boleznijo in poškodbami, nadvse cenjena. Nedvomno je zdaj prav njena umetnost deležna večje pozornosti, razstave Fridinih del privabljajo množice ljubiteljev umetnosti in vedno znova se piše o njenem delu, tudi tistem neavtentičnem.
Fridin 20 let starejši življenjski sopotnik je bil v svojem času bolj znan, bolj opevan, navsezadnje je bil sam impozantna in karizmatična oseba, in ne gre zanemariti pomembnega vpliva, ki ga je imel tudi na njeno življenje in slikarstvo. Ti pa sta bili pri tej mehiški umetnici od njenega prvega likovnega koraka neločljivi. "Slike dopolnjujejo moje življenje," je razmišljala Frida. Dela para, ki so mu zaradi njunih kontrastnih postav pravili slon in golobica, bodo prvič v Veliki Britaniji skupaj na ogled v galeriji Pallant House Gallery v Chichestru, kjer bodo razstavljena med 9. julijem in 2. oktobrom.
Lani so se za ogled del Fride Kahlo vile vrste pred dunajsko Albertino, britansko likovno občinstvo so Fridini avtoportreti in njene nadrealistične podobe, ki delujejo sanjsko, a so, kot je umetnica sama poudarjala, le odraz njene resničnosti, očarali pred šestimi leti na veliki retrospektivi v Tate Modernu. Po tej sta bili uspešni razstava ob stoletnici umetničinega rojstva v Ciudadu de Mexicu, pa še ena velika retrospektiva v Berlinu. Zasuk v priljubljenosti, ki ga verjetno še sam par nekoč ne bi predvidel, se je zgodil že pred leti.

Kdo je Frida brez Diega?
Pa vendar, njenega dela se, kot opozarja ameriška umetnica in avtorica knjige Frida Kahlo: Face to Face, še vedno ne obravnava ločeno od Rivere, v središču pozornosti še vedno ni umetnica sama, ampak vedno kot njegova sopotnica. Ob tem ne gre zanemariti Diegove navzočnosti, na katero je sama umetnica v svojem življenju sama vedno znova opozarjala tudi z umestitvijo njegove podobe v svoja dela.
Direktor galerije Pallant House Stefan van Raay pojasnjuje, da je zelo težko razumeti Fridino delo, ne da bi se pri tem ozrli tudi na Diegovo navzočnost. "… Bila sta zares dobra prijatelja in povezana v idejah. Pravzaprav je prav Kahlova postavila Rivero v sliko - dobesedno. Na slikah je umetnica upodobljena z Rivero na čelu, tu je slika, na kateri pestuje Rivero, kot bi bil njen otrok. Kako interpretirati ta dela, ne da bi upoštevali Rivere?" se sprašuje van Raay.
Ne glede na to, ali jo obravnavamo kot Frido Kahlo samo, izolirano, ali v kontekstu z njenim sopotnikom, je umetnica slikala predvsem sebe, svojo resničnost, svoje življenje. "Avtoportrete slikam, ker sem tako pogosto sama, ker sem oseba, ki jo najbolje poznam."