Kustos Andrej Medved je za postavitev Sodobno slovensko slikarstvo: Prve generacije po letu nič izbral dela Joni Zakonjšek, Suzane Brborović, Ksenije Čerče, Ire Marušič, Ane Sluga, Katje Sudec, Maruše Šuštar in Nike Zupančič.
Že naslov razstave po Medvedovih besedah aludira na to, da se slikarstvo po dveh desetletjih prevlade novih medijev vrača tako v slovenskem prostoru kot v tujini. V slovenskem galerijskem in kritiškem prostoru se je ponovno uveljavilo od leta 2000. Izbrane umetnice povezuje izjemna kakovost njihovega dela, pojasnjuje kustos, na razstavi pa nastopajo kot generacija, kot nov val nečesa, kar smo že pozabili.
Kriza sodobnega slovenskega slikarstva
Sodobno slovensko slikarstvo je po veliki zgodbi Emerika Bernarda, ki je dosegla vrhunec v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja in ki še traja, zaradi vdora novih medijev v galeriji zašlo v krizo, osebnostno in splošno, je Medved zapisal v razstavnem katalogu.
Na neki način je ponovno oživitev slikarstva nakazala že pregledna razstava del Živka Marušiča v Moderni galeriji Slika je mrtva, naj živi slika!, odkritje novega slikarstva, ponovno in prelomno vračanje k sliki pa je sledilo v novem tisočletju. Najprej z zasanjanimi platni in z odličnim, klasičnim poznavanjem metjeja Mitja Ficka in zatem čistim "tkanjem" na podobah Joni Zakonjšek ter slikami Uroša Weinbergerja, ki združijo - kongenialno - računalniško in družbeno-eksistencialno ikonografijo v časovni točki nič. Nato je vzniknil val slikark, ki vračajo zaupanje v slikarsko sporočilo in umetniško spoznanje, meni Medved.
Vodja razstavnega programa v Cankarjevem domu Nina Pirnat-Spahić pravi, da imajo izbrane avtorice povsem različna ustvarjalna izhodišča in avtorske poetike, povezuje pa jih izjemna dinamika razstavljanja. Poleg tega so se vse izobraževale ali izpopolnjevale v tujini.
Razstava, ki bo odprta do 20. aprila, je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in Obalnih galerij Piran.