V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) danes vrata odpira razstava Plakat 20. stoletja na Slovenskem. Postavitev, ki plakat interpretira kot množični medij vidnih sporočil in naloge grafičnega oblikovanja v 20. stoletju, bo združila okoli 200 plakatov več kot 80 avtorjev. Na ogled bo do 1. novembra.

Plakat se je v preteklem stoletju vzpostavil predvsem kot medij z lastnimi zakonitostmi, katerega propagandna moč je imela tudi nezanemarljiv vpliv na družbene spremembe, je zapisala kustosinja razstave Cvetka Požar.

"Zvezde" se lotijo plakata
Ustvarjanju modernega plakata, ki je kot kombinacija podob in besedila vzpostavil nove načine vidnega sporočanja že v 19. stoletju, so se na Slovenskem na začetku 20. stoletja pridružili že izobraženi slikarji ali arhitekti, kot so bili Janez Jager, Rihard Jakopič, Gvidon Birolla, Ivan Vavpotič, Maksim Gaspari in Saša Šantel.

Med obema vojnama se je prvič izraziteje manifestirala tipološka raznolikost plakatov. Razširili so se predvsem tržni plakati, turistični plakati, povečala se je tudi njihova vloga na področju kulture z avtorji Jankom Omahnom, Domicijanom Serajnikom, Petrom Kocjančičem, Janezom Trpinom in Gojmirjem Antonom Kosom.

Plakat NOB
Med drugo svetovno vojno so nastajali plakati narodnoosvobodilnega boja in plakati kolaboracijskih domobranskih formacij. Narodnoosvobodilni partizanski plakat je izšel iz samega narodnoosvobodilnega boja in je bil tesno povezan s kulturnim delovanjem v partizanih. Kot tak je tudi v svetovnem merilu edinstven primer množično razširjenega angažiranega ilegalnega tiska.

Modernizem razbil sivino socialističnega realizma
Prva leta po osvoboditvi je bila oblikovna dikcija plakatov zavezana socialističnemu realizmu. Radikalnejše spremembe v smislu sodobnejše oblikovne govorice so se zgodile šele v 50. letih minulega stoletja z nastopom prve povojne generacije arhitektov, ki se je pod vplivom arhitekta Edvarda Ravnikarja začela ukvarjati s sodobnimi pristopi k oblikovanju dovršene in učinkovite plakatne govorice. To je bila prva generacija grafičnih oblikovalcev, ki je v slovenskem prostoru uveljavila modernizem v grafičnem oblikovanju.

Na prehodu iz 60. v 70. leta so na oblikovalsko prizorišče stopale nove generacije oblikovalcev, ki so prihajali z ljubljanske šole za arhitekturo ali pa so se vračali s šolanja v tujini. Vidnejši predstavniki so bili Peter Skalar, Janez Suhadolc, Judita Skalar, Oskar Kogoj, Tomaž Kržišnik in Matjaž Vipotnik.

Sledili so jim oblikovalci Jani Bavčer, Nino Kovačević, Miljenko Licul, Ranko Novak in drugi. Med naštetimi so nekateri pod vplivom sočasne postmodernistične paradigme razvijali novo izraznost, ki je vodila v večpomenskost in večjo odprtost za interpretacije.

Razstavo bo pospremil izid knjige Stoletje Plakata: plakat 20. stoletja na Slovenskem.