Za vse Huzjanove projekte v zadnjem desetletju in pol je ključno vračanje v zgodovino in lastno mitologijo. Tokratno postavitev je prostorsko umestil na tla, kamor je postavil okoli 15 objektov, sestavljenih iz uporabnih predmetov in tradicionalnega kiparskega tvariva – mavca. Predmeti so bili navzoči v njegovem življenju, a jih ne potrebuje več, ker so zastareli. Kombinacija obeh elementov ustvarja Huzjanove Naplavine.

"Z naplavinami so mišljene substance, od katerih se poslovimo in ne pričakujemo, da se bomo z njimi ponovno srečali: gre lahko tako za fizične odpadke kot občutke do drugega, spomine ... Te substance – naplavine, kadar niso z nami, prav tako živijo in se sčasoma predrugačijo. Ponovno snidenje z njimi je lahko izjemno zanimivo, potencialno travmatično oziroma nam lahko spremeni življenje," je v uvodnem eseju v razstavnem katalogu zapisala Tatjana Pregl Kobe.

Na lov za lastnimi spomini
V novogoriški galeriji postavljeni objekti se zaradi osvetljave svetijo na svojevrsten način. Tudi zato Huzjanove Naplavine gledalcu dovolijo, da se poda na lov za lastnimi spomini.

Ištvan Išt Huzjan se je rodil 1981 v Ljubljani. Leta 2005 je diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Od leta 2012 z umetnikoma Gregoirjem Mottom in Thibautom Esiaujem vodi eksperimentalni umetniško-razstavni prostor Coffre Fort (Trezor) v Bruslju pod imenom Artists Club. Živi in dela med Ljubljano in Brusljem.