Z BIO smo prehodili čase, ko se je dizajn iskal onkraj posiljevanja ljudi s predmeti, ki jih ne potrebujejo, in kupovanja teh za denar, ki ga nimajo (prosto po Papaneku). Z BIO smo prehodili čas razprav o ergonomiji, o odtisu likovnega v materialnem, o REX-u, Tomosu, Iskri, kioskih, zlatih časih dobrih gledaliških, filmskih in džezovskih plakatov … in na vsakem BIO smo znova prisegali, da se mora umetnost otresti hermetičnosti in naskočiti industrijo, ki se je vedno rada trmasto držala v svojem samozadovoljnem getu. Vse te mantre so aktualne še danes. Imajo sicer druge izraze: danes govorimo o kulturnih industrijah ali pa o nuji spoja materije in duha.
Z odprtjem osrednje razstave v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na Gradu Fužine se je v Ljubljani začel 22. bienale industrijskega oblikovanja (BIO).
Od "revulocionarnih" cvetličnih loncev do vrhunske lepote jadralnega letala
Odprtje razstave je pospremila podelitev priznanj BIO. Zlato medaljo BIO je žirija namenila dvosedežnemu jadralnemu letalu z uvlačljivim električnim motorjem za samodejno poletanje Pipistrel Taurus Electro (Ivo Boscarol z ekipo - Pipistrel - Slovenija), obrnjenemu cvetličnemu loncu "Sky Planter" (Patrick Morris - Boskke - Nova Zelandija) ter sistemu znaka in plakatom za premiere mestnega gledališča v Žilini (Emil Drličiak in Pavel Choma - Atelje Choma - Slovaška).
Žirija je jadralno letalo izbrala zaradi "njegove vrhunske lepote in napredne tehnologije, ki je skrita pod površjem", cvetlični lonec "Sky Planter" je žirija označila kot "izdelek, ki je resnično revolucionaren", o sistemu znaka in plakatih za premiere mestnega gledališča v Žilini pa je zapisala, da ta "inovativni nabor orodij znamčenja omogoča raziskovanje grafične pestrosti, hkrati pa ohranja čvrsto identiteto".
Častne pohvale BIO
Častne pohvale BIO je žirija namenila kopalni kadi in kabini za prhanje Twinline 2 (GP Designpartners GmbH, soavtorja Christoph Pauschitz in Christian Rukower - Avstrija), svetilki Piano (QisDesign - Tajvan), cepinu Alpico (Soluzioninventive - Italija), čevljem za smučarski tek Alpina Promise (Jure Miklavc, Jože Carli, Studio Jure Miklavc - Slovenija), počivalniku-zofi Orca (Ernest Nograšek, Quadrat Design - Slovenija), vrču in skodelicama za tople napitke Hackman Flirt (Pentagon Design Ltd. - Finska), embalaži alkoholne pijače Tatratea (Juraj Demovič in Livia Lorinczova, Pergamen Trnava, soavtorja Jan Semanak, Karloff in Jakub Dvorak, Pergamen Trnava - Slovaška), embalaži prehranskega dopolnila Gogo vitamini in minerali (Tomato Košir, Dušan Grobovšek - Slovenija), etiketam za vina Kos (Vanja Cuculić, Studio Cuculić - Hrvaška) in celostni grafični podobi Matjaža Čuka (Matjaž Čuk - Slovenija).
Nagrada za študentsko delo je za oblikovno prenovo praškega tramvaja TFP 1 pripadla oblikovalki Anni Marešovi (Češka).
Kot je v poročilu zapisala žirija, so vsi izbrani izdelki pokazali, da so oblikovalci in oblikovalke "skrbno preučili fizične in družbene potrebe ter ustvarili poštene, izvirne, tehnično ustrezne in trajnostne oblikovalske rešitve".
132 oblikovalskih rešitev iz 24 držav
Na osrednji razstavi bienala bo predstavljen izbor 132 oblikovalskih rešitev iz 24 držav. Na letošnji razpis za BIO so sicer prispele 503 oblikovalske rešitve iz 34 držav. Dela bodo predstavljena v treh skupinah: proizvodi (66 del), produktna grafika in informacijsko oblikovanje (20 del) ter zasnove (46 del).
Preberite še:
Brezčasna izraznost Alvarja Aalta
Smer jug-jugovzhod
Spremljevalni program poleg razstave Alvarja Aalta ponuja prodajno razstavo Smer jug-jugovzhod: Modno oblikovanje jugovzhodne Evrope, potujočo razstavo BIO predstavlja: Najboljše z BIO 21, razstavo Kristalno jasne oblike, mednarodna predavanja o informacijskem oblikovanju z Malcolmom Garrettom in Karen Schriver, strokovni seminar Relevantnost sporočila je v načinu podajanja informacij in mednarodno konferenco Koncept od zibelke do zibelke za 3. industrijsko revolucijo.
Bienale industrijskega oblikovanja organizira Sekretariat BIO, ki je bil skupaj z bienalom ustanovljen leta 1963. Od leta 1972 deluje v okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki je nasledil Arhitekturni muzej Ljubljana.
Z BIO smo prehodili čase, ko se je dizajn iskal onkraj posiljevanja ljudi s predmeti, ki jih ne potrebujejo, in kupovanja teh za denar, ki ga nimajo (prosto po Papaneku). Z BIO smo prehodili čas razprav o ergonomiji, o odtisu likovnega v materialnem, o REX-u, Tomosu, Iskri, kioskih, zlatih časih dobrih gledaliških, filmskih in džezovskih plakatov … in na vsakem BIO smo znova prisegali, da se mora umetnost otresti hermetičnosti in naskočiti industrijo, ki se je vedno rada trmasto držala v svojem samozadovoljnem getu. Vse te mantre so aktualne še danes. Imajo sicer druge izraze: danes govorimo o kulturnih industrijah ali pa o nuji spoja materije in duha.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje