"Od mrtvih vstala Marilyn" je predmet novega videoprojekta alžirskega umetnika Philippa Parrena, ki ga bo junija predstavil v Baslu. Marilyn (2012), kakor je projektu za zdaj naslov, nam pokaže svet skozi igralkine oči; Parreno je razkošni apartma hotela Waldorf Astoria, v katerem je bila večkrat nastanjena, poustvaril do zadnjega detajla, vključno s tapetami.

Mehanska Marilyn
Kamera poustvarja igralkin zorni kot, Parreno pa je sestavil tudi robota - enega, da posnema njen glas, in drugega, da piše z njeno pisavo. "Pravzaprav sem sestavil tri naprave, ki jo vračajo med žive," je zadovoljen Parreno. "Človekov glas, njegova pisava in zorni kot so tri glavne determinante, ko skušamo ugotoviti posameznikovo identiteto." Umetnik, ki snemanje v New Yorku v teh dneh končuje, pravi, da bi rad končnemu izdelku vtisnil pečat seanse. "Upam, da bo ustvaril nenavadno situacijo, rahlo čudaško. To je skoraj tako, kot da bi truplo vstalo od mrtvih."

Odpeljete jo lahko tudi domov
"Kar nastaja, je intimen, zaseben portret javne figure skoraj mitoloških razsežnosti," temu pravi londonska galeristka Pilar Corrias, ki zastopa Parrena in projekt financira. Video, ki bo nastal v desetih kopijah, je že na prodaj za 150 tisoč dolarjev; vnaprej so ga že kupili zasebniki iz ZDA, Evrope in Južne Amerike, zanimanje pa so menda pokazale tudi ugledne institucije.

Parreno se še odloča, ali ne bi filma raje naslovil Celebrations. "Trenutno ogromno ljudi tematizira njeno življenje ali smrt," ugotavlja Parreno, ki ima pri tem najbrž v mislih tudi lanski film My Week With Marilyn, ki je oskarjevsko nominacijo za naslovno vlogo prinesel Michelle Williams. Sam je sklenil, da svetlolase ikone sploh ne bo pokazal: "Hotel sem ubrati drugačen pristop. Marilyn je ubil odnos, ki ga je imela do slike, do svoje lastne podobe - in moj film skuša to raziskati."

Frankensteinov vrt
Portret Marilyn Monroe je eno izmed dveh del, ki jih Parreno ustvarja za poletno razstavo Fundacije Beyeler v Baslu. Drugo, Continuously Habitable Zones, si je zamislil kot "reinterpretacijo Frankensteinove zgodbe". To pomeni, da je uredil "čuden vrt s črnim rastlinjem" in ga posnel. Zvočno podlago je dobil tako, da je mikrofone zakopal v zemljo in jih pričvrstil v lubje dreves s tehniko, ki jo znanstveniki uporabljajo za preučevanje delovanja ognjenikov in prisluškovanje zvokom planeta. "Nastal je portret čudaške kreature digitalnega tipa pokrajine. Toda ta vrt še vedno obstaja: pošast je preživela."

"Pri obeh filmih gre za priklic nečesa," pravi njun avtor. Oba poskušata priklicati "najzgodnejše oblike filma, na primer v 19. stoletju, ko so ljudi od mrtvih vračali s pomočjo dima in slik".

Posnetek se bo samouničil
Parreno si je zamislil tudi inovativen način, kako podaljšati trajanje razstave: obiskovalci v Baslu bodo lahko s seboj domov odnesli DVD s kopijama obeh del: "Ljudje bodo lahko raztegnili geografske in časovne koordinate razstave, filma pa bosta postala lastni piratski kopiji: ne moreš zaustaviti njunega odtekanja iz stavbe ali skozi čas." Vseeno pa bodo ploščki zakodirani tako, da se bo njihova vsebina po času, ki ga je določil umetnik, izbrisala.

Pobeg iz muzeja
Ploščki se bodo na "prostost" skušali prebiti že v samem muzeju. Globoki basi, uporabljeni v Continuously Habitable Zones, "bodo tresli stavbo, Marilynin glas pa bo potoval skozi vesolje", napoveduje Alžirec, ki bo zvočnike strateško razstavil tako, da bodo vibracije zvokov kodrale gladino vode v vodnjakih pred muzejem.