V Pergamonskem muzeju v Berlinu za leto 2013 napovedujejo razstavo Uruk - 5.000 let megamesta, s katero želijo zaznamovati 100. obletnico začetka obširnih arheoloških izkopavanj Uruka, ki jih je opravila Nemška vzhodna družba. Razstava bo na ogled od 25. aprila do 8. septembra 2013.

Metropola v časih prvih civilizacij
Uruk je bilo sprva sumersko in pozneje babilonsko mesto, ki je ob reki Evfrat v Iraku začelo rasti že okoli leta 4000 pr. n. št. V ti. obdobju Uruka do leta 3200 pr. n. št. se je iz skupine malih vasic razvila v veliko mesto z razslojeno družbo, uradniškim aparatom in vojsko. Na svojem vrhuncu okoli leta 2900 pr. n. št. je za zidovi Uruka na 6 kvadratnih kilometrih živelo od 50 do 80 tisoč prebivalcev.

Pred stoletjem so izjemne najdbe, ki so jih na plan prinesla arheološka izkopavanja na jugu današnjega Iraka, povzročile pravo razburjenje med znanstveniki. Arheologi so namreč tedaj prvič naleteli na materialne ostanke mezopotamskega mesta Uruk, današnje Varke, ki so pričali o prvi poznani urbani kulturi. Razstava v Berlinu bo nastala v sodelovanju več muzejev, Nemškega arheološkega inštituta in še nekaterih drugih institucij. Osvetlila bo nastanek in razcvet prvega do zdaj poznanega mesta v zgodovini človeštva pred približno 5.000 leti in njegov pomen za celoten Bližnji vzhod. Po Berlinu bo razstava od 20. oktobra 2013 do 21. aprila 2014 na ogled še v Muzeju Reiss-Engelhorn v Mannheimu.

Digitalno oživljanje starodavnega mesta
Ko je Nemška vzhodna družba dobila dovoljenje Otomanskega cesarstva, je nemška arheološka ekipa novembra 1912 začela izkopavanja na lokaciji mesta Uruk. Vendar sta napeta politična situacija in vojaški konflikti, ki so sledili, arheološke raziskave kmalu zaustavila. Pozneje so bila prekinjena še večkrat, do zdaj pa se je zvrstilo že več kot 40 odprav, ki so skušale osvetliti zgodovino enega najstarejših znanih mest. Do zdaj je bilo izkopanih manj kot pet odstotkov obsežnega območja, na katerem se je nekdaj razprostiral Uruk, a že dosedanje najdbe pričajo o življenju in bogastvu mesta.

Ker je bilo nekdaj običajno, da so arheološke najdbe odnesli z lokacije in da so deloma šle v državo, od koder je bila arheološka ekipa, je bil del izkopanih zakladov prepeljan tudi v Nemčijo, kjer jih hranijo različne institucije, nekaj tudi Pergamonski muzej. Na tokratni razstavi bodo vsi prvič predstavljeni pod eno streho, za razstavo pa si bodo eksponate izposodili še od drugih evropskih muzejev, kot sta pariški muzej Louvre ter Muzej umetnosti in arheologije Ashmolean v Oxfordu. Na razstavi bodo predstavili tudi digitalno rekonstrukcijo tlorisa starodavnega mesta in nekaterih njegovih najpomembnejših spomenikov.