V stanovanju na Berggasse 19 na Dunaju je Freud, sicer oče šestih otrok, kot najemnik preživel skoraj pol stoletja skupaj z ženo Martho, otroki, svakinjo Minno Bernays in vsaj dvema služabnikoma. Na tem naslovu so Freudovi živeli do leta 1938, ko so se izselili v Veliko Britanijo. Leta 1933 so nacisti ob prihodu na oblast njegove knjige zažgali, sam pa je nato pred vojno s finančno pomočjo pacientke, princese Marie Bonaparte, pobegnil na Otok.

Živahno družinsko življenje
Z leti so sobe večkrat preuredili, saj se je njihova namembnost spreminjala, kar ne kaže le spreminjajočih se potreb hitro rastoče družine, ampak tudi spremembe v družbi na prelomu stoletja. Avro, ki je prevevala njegovo ordinacijo, je opisalo že veliko avtorjev, težje pa si predstavljamo, kako je psihoanalitik s svojo družino živel v stanovanju, piše na spletni strani muzeja.

Ohranjenih je približno 20.000 pisem iz Freudove korespondence, v kateri je dobršen del korespondenca z družinskimi člani. Ta po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA daje izjemen vpogled v življenje družine Freud. Priča pa tudi o tem, kako je živahno družinsko življenje vsaj na začetku vplivalo na razvoj njegove znanosti o nezavednem.

"Jaz ni gospodar v lastni hiši"
Sigmund Freud (1856—1939) se je rodil v Priborju na Češkem v judovski družini kot prvi od devetih otrok. Pri 17 letih se je vpisal na študij medicine na dunajski univerzi. Že med študijem se je posvečal raziskovanju človekove duševnosti.

Od leta 1886 je z nemškim zdravnikom judovskega rodu Wilhelmom Fliessom in avstrijskim psihiatrom Josefom Breuerjem razvijal revolucionarno teorijo o pretežno spolnih izvorih človekove duševnosti, ki se oblikuje v zapletenih konfliktih med zavestjo in podzavestjo. Na podlagi te teorije je razvil novo metodo raziskave in terapije duševnih motenj, imenovano psihoanaliza. Kot piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu, je z njo pojasnil mnoge pojave normalne in bolne duševnosti, denimo sanje in histerijo, ter človekovega kulturnega in socialnega življenja.

Freudu so leta 1923 diagnosticirali raka na spodnji čeljusti, verjetno posledico njegovega strastnega kajenja cigar. Prestal je kar 30 operacij, vendar na koncu ni mogel več prenašati bolečin, zato se je odločil za smrt s prevelikim odmerkom morfija, za kar se je odločil po posvetu s svojim zdravnikom.

Razstava Stanovanju gre dobro je od konca januarja na ogled v muzeju Hiša Sigmunda Freuda na Berggasse 19 na Dunaju.