Razstava Krajinskega parka Ljubljansko barje pod naslovom Velikanska najdba pripoveduje o dediščini kolišč, ki jih je na Igu prvi izkopal tedanji vodja Deželnega muzeja Kranjske Karl Dežman, ter odstira tančice še danes skrivnostnega življenja koliščarjev.

"Iz časov človeških stanovanj na koleh"
"Na ljubljanskem močvirju je našel posestnik gospod Peruzzi za znanost prezanimive sledove iz predhistoričnih časov stavljenja človeških stanovanj na koleh ..." je 28. julija 1875 časopis Slovenski narod poročal o odkritju prazgodovinskih kolišč na Barju. Novica se je nanašala na najdbe ostankov naselja na kolih, ki so jih 17. julija 1875 našli delavci pri čiščenju jarkov ob Ižanski cesti blizu Iga. Martin Peruzzi, posestnik iz Črne vasi in tudi odbornik okrajnega cestnega odbora, je o najdbi obvestil kustosa Deželnega muzeja v Ljubljani Karla Dežmana (tudi Dragotin Dežman). Ta je ugotovil, da so to sledi koliščarskega naselja, kakršnega so odkrili v Švici leta 1854 in deset let pozneje tudi na Koroškem. Odkritje je spodbudilo k prvemu uradnemu arheološkemu izkopavanju v Sloveniji.

Kolišča na Barju so del prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki zajemajo 111 arheoloških najdišč v šestih državah - Švici, Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Sloveniji. Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih naselij, zgrajenih na kolih, ki datirajo med 5000 in 500 pr. n. št.

Razstava je zastavljena tudi kot ena srednjih točk predsedovanja Slovenije mednarodnemu koordinacijskemu odboru Unesco za kolišča. Ižanska kolišča so sicer na Unescov seznam svetovne dediščine uvrščena od leta 2011, od leta 2014 pa so razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Tudi o tem, kako se je na odkritje odzvala Avstro-Ogrska
Po besedah Dejana Veraniča, zunanjega sodelavca Krajinskega parka Ljubljansko barje in enega od avtorjev razstave je postavitev razdeljena v več sklopov. Plakati z nadgrajeno resničnostjo pripovedujejo o stanju pred odkritjem kolišč, o tem, kako je prišlo do samega odkritja, in o tem, kako se je na to odzvala celotna Avstro-Ogrska. Na ogled in otip bodo med drugim dostopne tudi replike koliščarskih predmetov ter maketi Ljubljanskega barja in kolišča Maharski prekop.

Učenci o dediščini kolišč
Razstavo so dopolnili z elementi iz postavitve Kolo5200, med drugim z repliko najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu, pa tudi izdelki z zaključne razstave projekta Mentorstvo - dediščina kolišč 2017. Kot je ob tem poudaril Veranič, bodo predstavljeni referati 26 učencev petih osnovnih šol, ki so v okviru projekta raziskovali dediščino kolišč in svoje ugotovitve predstavili v svojih razredih.

Postavitev na ministrstvo za kulturo prihaja, potem ko so jo na ogled postavili že v Mestnem muzeju Ljubljana in nato še na Igu. Na ogled bo do 20. oktobra.