Ne dvomite, da dober slikar ne more postati nihče, ki popolnoma ne razume, kaj skuša s svojim slikarstvom doseči. Povsem nesmiselno je narisati lok, če nimaš tarče, v katero želiš izstreliti puščico.
Ime Piero della Francesca je tudi sicer povezano s toskanskim mestom Arezzo, saj je njegova dela mogoče najti v več tamkajšnjih sakralnih objektih. Tako Arezzo že dolgo velja za romarsko središče občudovalcev visoke renesanse, zanimanje za razstavo v državnem muzeju pa je neverjetno. Posledici evforije sta predvsem dve. Prva je še precej "normalna". To so velike vrste pred državnim muzejem, kakršne lahko vsako poletje in pomlad "občudujemo" pred galerijo Uffizi v Firencah. Druga je bolj zanimiva. Zaradi velike želje, obiskati razstavo, so italijanske železnice morale na tire postaviti dodatne vlake; tako so nastali pravi konvoji za prevoz občudovalcev umetnosti Piera della Francesce.
Predstavitev pogrešanega mladostnega delaEna izmed atrakcij postavitve je 53 x 41 centimetrov velika, in sicer v primerjavi s preostalim della Francescovim opusom nič kaj vrhunska slika Madona z otrokom. Vendar pa se je okrog slike spletla prava legenda, saj je okoli 50 let veljala za pogrešano. Nič več. Kuratorjem areškega državnega muzeja jo je za nekaj mesecev odstopil njen v glavnem mestu Čila živeči lastnik.
Čeprav delo ni tako odlično kot poznejše della Francescove mojstrovine (znameniti profilni portret krivonosega Federica da Montefeltra, Bičanje, oltarne slike iz Montefeltra, freske v cerkvi svetega Frančiška v Arezzu, Vstajenje ...), pa umetnostni zgodovinarji v njem že vidijo znake prihodnje della Francescove odličnosti. Sliko - nastala naj bi okoli leta 1435, torej, ko naj bi bil slikar star okoli 23 let - odlikuje predvsem kompozicija.
Kako naslikati sedem vrst gibanja?
Tej prvini slikarstva je Piero della Francesca tudi pozneje posvečal veliko pozornosti. Za della Francesca velja, da so na njegovo delo vplivali predvsem trije umetniki, Masaccio, Fra Angelico in Leone Battista Alberti. Slednji je v svojem teoretskem delu Della Pittura (O slikarstvu) na osnovi zgodnješih spoznanj arhitekta Filippa Brunelleschija zapisal temeljne zakone slikanja perspektive. Alberti si je tako zadal za nalogo, ugotoviti, kako bi slikar lahko upodabljal vseh sedem temeljnih smeri gibanja - na levo, na desno, navzgor, navzdol, stran od točke opazovalca, proti opazovalcu in kroženje.
Spoznanja vplivnega likovnega teoretika je skušal pri delu upoštevati tudi della Francesco, za katerega slikarstvo zato tudi velja, da je utemeljeno na matematiki. Če so matematična merila zagotavljala delom Piera della Francesce "znanstvenost" in s tem povezano verodostojnost, pa jim je čustvenost in mehkobo zagotavljalo prav tako mojstrsko upodabljanje svetlobe. Zato so njegovi liki živi in človeški.
Kontemplacija o vrednotah renesančnih humanistov
Piero della Francesca se ni ukvarjal le s tehniko slikanja. Zavedal se je tudi pomena upodobljene tematike. Della Francesca tako velja za kontemplativnega slikarja, ki se je pred začetkom slikanja vedno globoko poglobil v tematiko, ki jo je želel upodobiti. Nadalje pa njegova dela izkazujejo tudi avtorjevo priseganje na humanistične vrednote. O tem se lahko v vsakem trenutku prepričate tudi v galerijah Uffizi v Firencah, v della Francescovem rojstnem kraju Sansepolcro in v Urbinu, v katerih stalnih zbirkah so tudi della Francescova dela. Največjo zbirko pa premore državni muzej v Arezzu.
Razstava umetnika, ki je umrl natančno na dan, ko je Kolumb odkril Ameriko (12. oktobra 1492), bo v Arezzu na ogled do 22. julija.
Ne dvomite, da dober slikar ne more postati nihče, ki popolnoma ne razume, kaj skuša s svojim slikarstvom doseči. Povsem nesmiselno je narisati lok, če nimaš tarče, v katero želiš izstreliti puščico.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje