V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled fotografska razstava o dopustovanju v Jugoslaviji, ki bo nekaterim obudila spomine, drugim pa ponudila vpogled v sončne počitniške dni. To je bil drugačen čas, čas, ko so bile počitnice cenjene ravno zato, ker je bilo cenjeno tudi delo. Podjetja so imela svoje počitniške domove, prikolice ... Drugačne so bile tudi okoliščine, v katerih so na dopust potovali - pet oseb, stlačenih v "fičko", ni bilo nič nepredstavljivega.

Šestdeseta leta v Jugoslaviji lahko opišemo kot čas turističnega razcveta, ki je svoj vrhunec dosegel v osemdesetih letih. Rekordno število prenočitev v Jugoslaviji so našteli leta 1986, kar 111,1 milijona, ustvarilo pa ga je 59,7 milijona domačih in 51,4 milijona tujih, večinoma angleških, avstrijskih in italijanskih turistov. Največ, kar 76,7 milijona prenočitev, so tisto leto našteli na hrvaški obali, tam pa smo večinoma dopust preživljali tudi Slovenci.

Na morje, pa v gore, ob jezera in reke
Veliko sindikalnih, otroških in mladinskih počitniških domov, možnost najema sobe pri zasebnikih ter kampiranje v šotorih in sindikalnih počitniških prikolicah je omogočalo poceni dopustovanje večini zaposlenih in njihovim družinam. Največ ljudi je dopust preživelo ob morju, radi pa so obiskovali tudi zdraviliške kraje in odhajali v gore, kjer so se osvežili v bližnjih jezerih in rekah.

Letnega dopusta pa niso vsi preživljali v turističnih krajih. Razlogi za to so bili pomanjkanje finančnih sredstev ali nujna domača opravila, nekateri pa so se odločili, da bodo dopust preživeli doma.

Del dopustovanja je bilo in je delno še danes tudi pošiljanje razglednic družini, prijateljem in sorodnikom. Navadno so se zapisi na razglednicah začeli s "Prejmite lepe pozdrave ...", velikokrat pa so bili uporabljeni tudi verzi v slogu "Lep pozdrav, saj veš, čigav, saj veš, od kod, pa priden bod!"

Fotografska razstava o dopustovanju v Jugoslaviji bo obiskovalce popeljala po različnih turističnih krajih. Avtorji izbranih fotografij iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije so Marjan Ciglič, Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Mitja Škof, Jože Mally, Marjan Pfeifer, Milan Pogačar, Joco Čermak, Bogo Primožič, Rudi Paškulin, Matija Jurovič, Janez Lampič, Vlastja Simončič, France Cerar in Svetozar Busić.

Razstava, ki jo je pripravila kustosinja Monika Montanič, bo odprta do 17. septembra.