Erni in Bert okoli leta 1969. Foto: Museum für Film und Fernsehern Berlin/Arhiv NDR
Erni in Bert okoli leta 1969. Foto: Museum für Film und Fernsehern Berlin/Arhiv NDR
Razstava
Razstava je odprta do pomladi. Foto: Museum für Film und Fernsehern Berlin/Arhiv NDR
Henson in Oz
Jim Henson in Frank Oz pri snemanju. Foto: Museum für Film und Fernsehern Berlin/Arhiv NDR

Že ob vhodu v berlinski Muzej filma in televizije obiskovalce pozdravi figura Samsona v nadnaravni velikosti. Do 7. aprila je mogoče videti tudi nerazdružljiva Ernija in Berta, Pošast, ki ljubi piškote, Oskarja in druge like. Postavitev vključuje tudi intervjuje z lutkarji in sodelavci iz studia Jima Hensona (1936-1990), ustvarjalca glavnih likov. Ogledati si je mogoče tudi izbrane odlomke iz nadaljevanj Sezamove ulice, med njimi prvo iz serije s skoraj izključno ameriškimi prizorišči. Razstavljeni so tudi kostumi, ki so jih ob nastopanju v seriji nosili znani nemški igralci.

Ob pogledu v zakulisje je mogoče videti, kako so lutkarji oživljali like. Ernija sta denimo morala sočasno animirati kar dva človeka.

Nemška televizija NDR, ki je serijo prvič predvajala januarja 1973, jo je decembra znova uvrstila na spored, 8. januarja pa bodo na televiziji KiKA predstavili posebno oddajo o likih iz priljubljene serije.

Začetek na nekomercialni televiziji
Sezamovo ulico so v Združenih državah Amerike premierno predvajali štiri leta prej, in sicer na nekomercialni televiziji Children's Television Workshop. Zasnovala jo je skupina psihologov, pedagogov, zdravnikov in televizijskih ustvarjalcev, ki so skušali najti idealno formulo, s katero bi pred zaslone pritegnili mlade gledalce. Serija je bila namenjena predvsem otrokom iz deprivilegiranih slojev.

Nenavadno veliki Muppetki
Posebnost lutk, ki jih je ustvaril Jim Henson, je predvsem njihova neobičajna velikost, zaradi katere se ne pojavljajo več na odru, temveč v studiu in celo na prostem. Naslednja posebnost videza prebivalcev Sezamove ulice je t. i. magični trikotnik: razmerje oči - nos - usta. Posebej žive so lutke po zaslugi skoraj nevidnih šivov.

Sezamovo ulico danes predvajajo v 140 državah, v različnih državah pa nastopajo tudi številni novi liki, ki so prilagojeni vsakokratnim kulturnim posebnostim.