Razstavo del, ki bodo prvič na ogled javnosti, odpirajo danes, na ogled pa bo do 27. novembra. Umetnik je sprva nameraval razstaviti deset del, ker pa vsa niso delovala, kot si je sprva zamislil, je dokončni izbor razpolovil. Kiparstvo povezuje s poezijo in tako so predstavljena kiparska dela nastajala tudi ob branju pesniške zbirke Vesa v zgibi Anje Golob, po kateri je naslovil enega od razstavljenih kipov. Kiparjenje vidi umetnik tudi kot iskanje lastne telesnosti, nevronskosti, materialne razsežnosti lastnega telesa, ki je tudi osnova za duhovno substanco.

Lujo Vodopivec se je rodil leta 1951 in leta 1970 vpisal študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je leta 1974 pri profesorjih Dragu Tršarju in Zdenku Kalinu in še istega leta pri prvem zaključil kiparsko specialko.

Kot štipendist fundacije Barnett Newman je leta 1979 odpotoval v ZDA, kjer je v New Yorku študiral pri znamenitem britanskem kiparju Williamu G. Tuckerju. Od leta 1984 je poučeval na ljubljanski likovni akademiji, kjer je bil leta 2000 izvoljen za rednega profesorja. Svoje kipe je predstavljal na številnih razstavah doma in na tujem, tako v skupinskih kot samostojnih postavitvah. Leta 1986 je denimo razstavljal na beneškem bienalu, leta 1994 pa na bienalu v Sao Paulu. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada (1988) in nagrado Riharda Jakopiča (2000).

Vpogled v ateljeje umetnikov iz stalne zbirke
Serijo razstav Iz ateljeja so si v Moderni galeriji zamislili kot predstavitev aktualne produkcije najvidnejših umetnikov, katerih dela so uvrščena v stalno razstavo 20. stoletje - kontinuitete in prelomi. V središču so torej njihova najnovejša dela, po začetnih postavitvah serije, kjer so se posvetili predvsem slikarstvu, so zdaj v ospredju kiparji. Vodopivčeva umetnost je na stalni razstavi Moderne galerije zastopana z deloma Glasba za Billa Tuckerja (1978) in Nevidni predmet (1988).