Na razstavi Else Oeltjen Kasimir (1887-1944) bodo predstavljena kiparska in slikarska dela, večinoma iz umetničine zapuščine, ki jo hrani avtoričina pravnukinja in so širši javnosti na ogled prvič. Opus omenjene umetnice, ki se je rodila na Ptuju, je doslej skorajda neznan in po krivici zapostavljen. Njeni učitelji so bili slikar Carl Otto Czeschka, kipar Franz Metzner ter sošolec in prijatelj Oskar Kokoschka, na njeno delo pa so vplivali še mnogi drugi ustvarjalci.

Na tokratni razstavi je razstavljenih 61 likovnih del. Najstarejša so še iz časa študija, ko se je avtorica vključila v tok dunajske secesije, med prvo vojno pa se je prepustila slikarskim vplivom Kokoschke. Vrhunec v njenem opusu naj bi bila mala plastika iz dvajsetih let.

K ustvarjanju jo je gnalo čustveno razburkano življenje, navdih pa je črpala tudi iz etruščanske nagrobne plastike, iz poznogotskega kiparstva, dobro je bila seznanjena s sodobnimi likovnimi tokovi, poleg tega pa tudi široko humanistično razgledana. Na ogled bodo avtoričini kipi iz gline, krajine v tehniki akvarela, gvaša, oglja, pastela in črne krede ter avtoportreti v pastelu in olju.

Na ogled tudi delček medvojnega ustvarjanja slovenskih umetnic
Z razstavo slovenskih kipark in slikark je postavljen na ogled delček njihovega ustvarjanja med obema vojnama. To je obdobje, ko se v slovenskem prostoru pojavijo prve likovne ustvarjalke, ki se po umetniški izrazni moči in tehničnem obvladovanju lahko brez zadržkov kosajo z moškimi umetniki.

Z zelo redkimi izjemami so si ženske svoj vstop na polje umetnosti v slovenskem prostoru priborile šele po koncu prve svetovne vojne. Vse do tega obdobja namreč uradne likovne akademije niso sprejemale študentk, kar se je spremenilo z ustanovitvijo ženske akademije v Münchnu in Umetniške šole za dekleta in žene na Dunaju.

1931 priredile skupno razstavo s hrvaškimi kolegicami
Ustanavljanje ženskih društev je sredi dvajsetih let 20. stoletja tudi v Sloveniji umetnicam omogočilo razstavljanje. Leta 1931 so slovenske slikarke skupaj s hrvaškimi v Jakopičevem paviljonu pripravile slikarsko razstavo, in sicer v okviru "Kluba likovnih umjetnica".

Kmalu po ustanovitvi leta 1927 se je vanj vključila tudi večina delujočih slovenskih slikark, med njimi Henrika in Avgusta Šantel ml., Anica Zupanec Sodnik, Elda Piščanec, Mira Pregelj in Bara Remec, katerih dela bo mogoče videti na omenjeni razstavi.

Na področju kiparstva je bila v 20. letih pomembna umetno-obrtna šola oziroma Tehnična srednja šola v Ljubljani, ki je bila pravzaprav šola za bodoče umetnike in neke vrste priprava za vstop na akademije. Na šoli, ki je imela ločen moški in ženski razred, je učil tudi France Kralj in izmed njegovih učenk sta leta 1928 na razstavi Slovenska moderna umetnost 1918-1928 na ljubljanskem velesejmu kot prvi dosegli priznanje Mara Jerajeva in Dana Pajnič.

Na razstavi v mariborski Umetnostni galeriji bodo poleg njiju in Oeltjen Kasimirove predstavljene še Karla Bulovec Mrak, Milena Dolgan in Sonja Rauter Zelenko. Razstava je nastala v organizaciji Medobčinskega muzeja Kamnik in kustosinje Barbare Savenc.

B. K.