Murillo se je rodil kot najmlajši v družini s 14 otroki. Pri 26 letih je bil že uveljavljen umetnik, njegov ugled in slava pa sta v poznejših letih samo še rasla. Verjetno je bil v času svojega življenja bolj znan kot kateri koli drugi španski umetnik. Foto: EPA
Murillo se je rodil kot najmlajši v družini s 14 otroki. Pri 26 letih je bil že uveljavljen umetnik, njegov ugled in slava pa sta v poznejših letih samo še rasla. Verjetno je bil v času svojega življenja bolj znan kot kateri koli drugi španski umetnik. Foto: EPA
Murillo
V Sevilli se bodo različni dogodki v Murillevo čast odvijali med 1. decembrom letošnjega leta in januarjem 2019. Foto: EPA

Uvod v praznovanje je bil torkov koncert katalonskega violista, dirigenta in skladatelja Jordija Savalla.

V Letu Murilla, kot so poimenovali enoletno serijo dogodkov in praznovanj, bodo odprli številne razstave. Že danes odpirajo razstavo z več kot 50 umetnikovimi deli Murillo in kupucini iz Seville, v petek razstavo Moda in umetnost v času Murilla, 5. decembra pa razstavo Murillo in njegovo potovanje. Dogodke bo 1. novembra prihodnje leto zaokrožila prva antološka razstava o Murillu v sevillskem muzeju likovnih umetnosti.

Španci znajo organizirati tematsko leto
Ob razstavah bodo izšle številne publikacije in raziskave, v znamenju Murilla pa bodo tudi drugi družabni in kulturni dogodki - turistični ogledi mesta, gastronomski festival, glasbene prireditve, ulične gledališke predstave in baročni festival, ki bo poustvaril blišč in ozračje 17. stoletja. Dejavnosti sicer potekajo že od decembra lani, projekt Murillovega leta pa je uradno stekel v torek.

Bartolomé Esteban Murillo (1617—1682) je bil eden najbolj priljubljenih baročnih slikarjev v Španiji in prvi predsednik likovne akademije v Sevilli, ki je bila ustanovljena leta 1660. V nasprotju z dvornim slikarjem Diegom Velazquezom je veljal za "ljudskega" umetnika. Pod vplivom Tiziana, Rubensa in Van Dycka je razvil tehnično dovršen, a idealističen in dopadljiv, mnogokrat tudi sentimentalno-patetičen slog. Slikal je sakralne motive ter žanrske prizore.

Med njegovimi pomembnejšimi deli so Zamaknjenost sv. Diega iz Alcale (1646), Videnje sv. Antona (1656), nedokončana slika za kapucinsko cerkev v Cadizu Sveta družina, vrsta podob seviljskih dečkov, potepuhov in beračev. Njegove slike iz vsakdanjega življenja so bile v 19. stoletju zelo priljubljene in so vplivale na tedanje slikarstvo.