Priznanje bodo Ciuhi podelili v ponedeljek ob odprtju 11. Slovenskega bienala ilustracije (SBI), ob tej priložnosti pa razglasili tudi dobitnike drugih priznanj dogodka. Letos je žirija za razstavo izbrala dela 54 avtorjev, v Galeriji Cankarjevega doma pa bo predstavljen tudi izbor Ciuhovih ilustracij.
"Nisem privrženec smeri, ki zahteva, naj bodo risbe, namenjene otrokom, stilizirane, hote naivne in 'otročje' ... Težim, da tudi te ilustracije rešujem na likoven način in da dam otroku predstavo neke določene stvari, tako kot jo sam pojmuje in tako kot si jo sam predstavlja, tako likovno kot pojmovno," je Ciuha dejal sredi petdesetih let 20. stoletja. Zato bi Ciuho težko označili kot "otroškega" ilustratorja, pravi umetnostna zgodovinarka Marija Skočir, tudi avtorica letošnje avtorjeve retrospektive v Jakopičevi galeriji.
Zabavne ilustracije z jasnim sporočilom
Umetnika so pravljice posebej privlačile v drugi polovici 50. let preteklega stoletja. Povodni mož v Savinji (1957) ali Palček v čedri (1959) Lojzeta Zupanca so "ciuhovsko" ilustrirane pravljice, preproste, zabavne in z jasnim sporočilom. Tudi poezija za otroke ali pripovedke, uganke, pravljice v verzih sodijo v samo središče Ciuhove ilustracije. Med ilustrirano mladinsko klasiko izstopajo Bele tulpike Ferda Godine (2. izdaja 1963) in Ko zorijo jagode Branke Jurce (1974).
V literaturi za odrasle, ki se ji je v zrelejših letih več posvečal, ga je kot ilustratorja zanimala predvsem oprema pesniških zbirk avtorjev, kot so Josip Murn, Oton Župančič, Jože Šmit, Kajetan Kovič, Srečko Kosovel. Letošnja izdaja Grafenauerjevih Kraljic mačk prinaša najnovejše ilustracije visočanstev v mačjih preoblekah, naslikanih v avtorjevem zrelem slogu, a zato nič manj značajnih, piše Skočirjeva.
Jože Ciuha se je rodil leta 1924 v Trbovljah. Med drugo svetovno vojno je bil leta 1943 prisilno mobiliziran v nemško vojsko, leta 1944 pa se je pridružil partizanom. Po vojni je najprej na filozofski fakulteti študiral primerjalno književnost, umetnostno zgodovino in arheologijo, nato se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je po diplomi nadaljeval študij na specialki za zidno slikarstvo. Velik del njegovega življenja zaznamujejo potovanja (Burma in Azija, Južna Amerika in Mehika, ZDA) in ustvarjanje, razpeto med Parizom, Ljubljano in otokom Šipan.
Najboljši dosežki slovenske ilustracije
Dvoletni pregled slovenske ilustracije razgrinja najboljše ustvarjalne dosežke, obenem pa ustvarjalcem odstira primerjalni pogled na lastno produkcijo. V dveh desetletjih so se umetniške generacije menjavale, nespremenjeno pa ostaja, da se ves čas ob delih znanih umetnikov ilustracije uveljavljajo mlajši avtorji, ki vsak po svoje v ilustracijo vnašajo nove likovne rešitve in drugačne avtorske poetike. Žirijo 11. SBI-ja sestavljajo Petja Grafenauer (predsednica), Jelka Godec Schmidt, Jernej Stritar, Andreja Čeligoj in Nina Pirnat Spahić.
Letošnja razstava bo odprta do 15. februarja, v okviru projekta Likovni kritiki izbirajo pa jo bo v prvem preddverju Cankarjevega doma pospremila razstava Petra Škerla z ilustracijami Orwellove Živalske farme (od 2. decembra do 4. januarja). Bienale ilustracije pripravljajo v sodelovanju z ilustratorsko sekcijo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU).