Razstava Boris Podrecca: Delto reke spremeniti v morje, ki jo v Veliki dvorani Centra Rog odpirajo drevi ob 19. uri, je na ogled do 15. marca.

Razstavo so v Centru Rog pripravili pod okriljem Muzeja in galerij mesta Ljubljana (MGML). Ta monumentalni razstavni projekt sta v sodelovanju z Borisom Podrecco in Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta na ZRC SAZU-ju zasnovala arhitekta Katarina Čakš in Timotej Jevšenak, ki je tudi kustos razstave. Pri postavitvi razstave so izhajali iz semperjanske prostorske mreže, ki se z idejo strukture, vozlanja in šivanja navezuje na temeljne ideje enega njegovih ključnih vzornikov Gottfrieda Semperja. V ta namen so nekatere elemente, potrebne za postavitev, izdelali v laboratoriju Centra Rog.

Po besedah direktorja MGML-ja Blaža Peršina razstava odraža arhitektovo privrženost del, obenem pa tudi njegovo razmišljanje o arhitekturi, saj Podrecca ni le izvajalec arhitekturnih del, ampak arhitekturo tudi premišlja. Kot je še dodal, je Podrecca za slovenski prostor poleg lastnih del pomemben tudi zato, ker je bil neke vrste "mediator prenosa kozmopolitske orientacije" pri dojemanju arhitekture. V času Piranskih dnevov arhitekture je Podrecca namreč kot profesor na Univerzi v Stuttgartu povabil številne pomembne arhitekte tistega časa v slovenski prostor in s tem dajal tempo mednarodnim povezavam in mednarodnim kontekstom.

Odprtje razstave le dan po 85. rojstnem dnevu
30. januarja 1940 v Beogradu rojeni Boris Podrecca je na razstavi predstavljen kot arhitekt širšega slovesa, saj je s svojimi deli med drugim zaznamoval tudi avstrijsko in italijansko okolje. Izmed njegovih projektov v Sloveniji so predstavljeni prenova Tartinijevega trga v Piranu, galerija Dessa, vinska klet Brič blizu Kopra, Medicinska fakulteta v Mariboru, ljubljanska Vila Urbana in Žitni most. Njegov širok in raznolik opus sicer v celoti obsega več kot 350 izvedenih projektov po Evropi in svetu.

Med drugim je zasnoval tudi stavbo hotela Gran Plaza na Slovenski cesti v središču Ljubljane, o kateri je za Radio Slovenija povedal: "To so te moje stvari, ki potrebujejo eho. So torej arhitekture, ki niso tako same, v smislu kaj me briga vse drugo, temveč imajo ploskve, ki gledajo in govorijo z Alpami, z gradom, z novo postajo … in drugimi stvarmi. Tudi v notranjosti teh diagonal nastajajo neki dialog, neko gledanje in neka ljubezen do mesta."

Arhitekt je na razstavi predstavljen tudi kot ustvarjalec, ki je posegel še na druga področja, kot je oblikovanje stolov, taburetov in kozarcev. Tudi na tem področju je žel uspehe, saj so eno od njegovih čaš na sejmu v Münchnu prodali v skoraj 20.000 primerkih. "To so tudi majhne arhitekture, majhne funkcionalne priče," je povedal pred odprtjem razstave v Centru Rog.

Podrecca po lastnih besedah samo arhitekturo dojema kot nekaj, kar ni umetnost, temveč blizu umetnosti. "Čutim se bolj kot antropolog kot arhitekt," izpostavlja. In dodaja, da mu je kot arhitektu sicer pomembno, da razpolaga s stvarmi, ki jih v nekem kraju pozna, ker pozna tudi detajle. Tako "pozna vse obraze" in lahko nastane neke vrste portret določenega kraja v arhitekturi. Kot primer tega je izpostavil bele vile na morju pri Dubrovniku.

Pariški javnosti predstavil Plečnika
Kot spomni razstava Delto reke spremeniti v morje, se je delo Borisa Podrecce začelo na področju urbanizma. Poleg maket so na ogled tudi njegove skicirke, ki so po besedah kustosa Jevšenaka sploh prvič na ogled javnosti. Katarina Čakš pa je izpostavila, da razstava opozarja tudi na to, da je Podrecca zaslužen za prvo mednarodno razstavo o Jožetu Plečniku v pariškem centru Pompidou leta 1985.