V beneških Vrtovih in Arzenalu so uradno odprli veliko (in jubilejno 120.) razstavo, za katero je Enwezor izbral temo Vse prihodnosti sveta. Glavna razstava prinaša dela 136 umetnikov, 89 držav se predstavlja v nacionalnih paviljonih. Slovenijo predstavlja Jaša s projektom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost.

Mednarodna umetnostna razstava v Benetkah bo ob 120-letnici prireditve ponudila številne presežke. Kar 136 umetnikov iz 53 držav bo predstavilo več kot 700 del, v nacionalnih paviljonih bodo na ogled dela umetnikov iz 89 držav. Na bienalu so pripravili tudi razstavo o zgodovini bienala, ki v obliki, kot ga poznamo danes, obstaja od leta 1999, ter 44 spremljevalnih dogodkov.

Najboljši paviljon ima Armenija
Na otvoritveni dan so razglasili tudi nagrajence bienala. Zlatega leva za najboljšega umetnika je prejel Adrian Piper iz ZDA. Zlati lev za najboljšo nacionalno predstavitev je pripadel Armeniji, srebrnega leva za najobetavnejšega mladega umetnika pa je prejel Im Heung-Soon iz Južne Koreje. Zlatega leva za življenjsko delo je prejel ganski umetnik El Anatsui, zlatega leva za uspešno delo na področju umetnosti pa ameriška kuratorica Susanne Ghez.

51-letni Nigerijec Enwezor je sicer direktor münchenske Hiše umetnosti, leta 2002 je kuriral documento v Kasslu. O bienalu je za revijo Monopol dejal: "Želel sem izbrati umetnike, ki izzivajo meje naše do dna duše konservativne discipline."

Marxov Kapital, vrstica za vrstico
Osrednje mesto na Enwezorjevi razstavi bo imela arena, ki jo je zasnoval britanski arhitekt David Adjaye in bo umeščena v osrednji razstavni prostor. V njej bodo igralci vsak dan prebirali Kapital Karla Marxa, vrstico za vrstico, vedno znova. "Ne želim statične razstave, želim nekaj živega, kar se vsak dan spreminja," je dejal kurator.

Po več umetnikov bo zastopalo Belgijo, Kitajsko, Irak in Ukrajino, medtem ko bo denimo ZDA zastopala Joan Jonas, Veliko Britanijo Sarah Lucas, Dansko Danh Vo, Švico Pamela Rosenkranz in nizozemsko Herman de Vries.

Bienale bo potekal na tradicionalnih prizoriščih v Vrtovih in v Arzenalu, z nacionalnimi paviljoni bo segel še na številne lokacije po mestu. Organizatorji pričakujejo okoli pol milijona obiskovalcev.

Slovenijo na bienalu zastopa Jaša s projektom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost. Glavno sporočilo Jaševe postavitve je, da je mogoče s sodelovanjem in izmenjavo idej posredovati sporočilo o mogočih spremembah in upanju. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je ob četrtkovem odprtju paviljona dejala, da je Slovenija lahko upravičeno ponosna na Jašev izviren, dinamičen in inovativen umetniški projekt.

Letošnji bienale zaznamuje tema Vse prihodnosti sveta. Kot je povedal kurator in performer Michele Drascek, je glavno sporočilo Jaševe postavitve, da je mogoče s sodelovanjem in izmenjavo idej posredovati sporočilo o možnih spremembah in upanju. Zato pri projektu sodeluje heterogena skupina ustvarjalcev, hkrati pa dolžina performansa sedem dni posreduje idejo, da lahko zgolj dolgoročno sodelovanje in ne individualizem prinese spremembe, je pojasnil Drascek.

"Odpor bo oster kot nož."
Jaša je v Artileriji Arzenala skupaj z arhitektom Kunom Mayerjem oblikoval visoko konstrukcijo, ki kot utrdba zaseda prostor paviljona. Zunanjost je izčiščena, enobarvna, notranjost pa rjavkasti toni delajo mehkejšo. Ves čas je v ozadju glasba, elektronska ali klasična. To v živo izvajajo na klavirju. Glasbo presekajo misli, ki jih Jaša skozi reže v trdnjavi posreduje obiskovalcem instalacije, kot sta: "To ni obdobje molka. Zdaj bova jaz in ti tole izkričala." ali "Odpor bo oster kot nož."

V Zaklopu je po besedah Drascka Jaša nadaljeval pot, ki jo je začrtal že s projekti, kot je bil Crystal C. "Gre za logično nadgradnjo njegovega dela. Jaša je tudi v predhodnih delih uporabljal poetiko, ne da bi se bal spregovoriti o notranji lepoti, ki jo je ne nazadnje uporabil tudi za sporočilo upanja."

Zunanjost in notranjost postavitve bo od jutra do večera dobivala novo podobo, predvsem prek s kredo izpisanih pozivov k združevanju ali uporu ter drugih misli. Ostali performerji se na dogajanje odzivajo vsak na svoj način, vsak v svoji vlogi. Lesene stopnice, police, nekakšne klopi, obiskovalca vabijo, naj sede in postane del vsega.

Med performerji bodo stalnica Jaša, avtorja zvoka oz. glasbe Janez Vidrih - Junzi in Tine Grgurevič - Bowrain ter Drascek. Ostali akterji se bodo med performansom, ki ga bodo v sklopu bienala izvedli 28-krat, menjali in dodajali svoj košček mozaika k postavitvi v nastajanju.

Sedemdnevni performans temelji na scenariju, ki ga je Jaša napisal z mladim izraelskim pisateljem Etanom Nehcinom in bo izšel kot samostojno literarno delo. "Tekst pri projektu redkokdaj razumem kot razlagalno besedilo. Zame je to povsem samostojno delo. Literatura je medij, ki je del celote. Scenarij je v bistvu naša tedenska opora, vsak dan sledimo jasnemu razrezu dogodkov, vlog," je pojasnil Jaša.

Jaša je glede vsebine scenarija ostal skrivnosten, ker se bo postavitev, glede na različne dejavnike, s časom spreminjala. Performans bo v 28 tednih dobil popolnoma drugo formo. Razkril pa je, da bo struktura performansa v prvi fazi zaprta, v smislu trdnjave, ki pa bo vseeno dihala s tem, da vsebine do gledalca prihajajo skozi razpoke v konstrukciji. Jaša konstrukcijo razume kot kip, v katerega se vstopa. Sčasoma se vse odpira, kar ponazarja, da projekt ni hermetično zaprt, izoliran koncept umetnika.

Ob tem, je povedal Jaša, se sproža vprašanje, ali se ti zapiraš pred svetom ali pa svet varuješ pred seboj. In prav to je rdeča nit, ki jo v njegovi instalaciji performerji nenehno preigravajo: "Gre za valovanje znotraj dramaturgije, med agresivnostjo kot nujo in liričnostjo." Tedenski ciklus vrh doseže četrti dan, ko se število performerjev zgnete ob napevu Togetherness, ki je tudi glavno sporočilo projekta, ob koncu tedna pa se struktura ponovno zapre.

Reakcija na današnji čas
Postavitev Zaklopa pooseblja Jaševo potrebo po tem, da se tudi arhitektura prilagaja emociji. Pri tem se umetnik navezuje na zapuščino Gordona Matta Clarka, ki je videl arhitekturo predvsem kot odslikavo duhovnega časa. Zaklop je točno to, kar naslov v drugem delu povzema - nasilna nuja za utelešeno prisotnost, je poudaril Jaša. Konstrukcija, ki deluje kot utrdba, napeljuje na idejo upora v smislu ustvarjanja kreativne misli, kot reakcijo na današnji čas: "V skladu z nagovorom letošnjega bienala ne gre za upanje v smislu projekcije v prihodnost, temveč za upanje v smislu pozitivne misli k temu, da se stvari kakor koli spremenijo. Zato da se stvari spremenijo, pa se morajo spremeniti v tem trenutku."

Jaša Mrevlje Pollak se je rodil leta 1978 v Ljubljani. Študiral je na beneški Accademii di Belle Arti in odtlej zaseda posebno mesto med evropskimi umetniki. Sodi med najplodnejše in najvplivnejše sodobne slovenske umetnike. Njegove značilne interpretacije položajev, pripovedi, skulptur in performansov mu dajejo pečat umetnika, ki prostore spreminja v izkustva in razvija njihov poetični potencial. Z brezkompromisnim premikanjem umetniških meja je Jaša v skoraj dveh desetletjih ustvaril bogat in izjemen opus umetniških del, ki vključuje številne kritiško priznane samostojne razstave in projekte v Evropi in ZDA. V svojih ateljejih v New Yorku in Ljubljani je ustvaril edinstveno okolje za razvijanje kontekstualnih in vizualnih možnosti, ki so ključnega pomena za njegovo delo, piše v predstavitvi umetnika.

Večja vidnost za Slovenijo v Arzenalu
Slovenija se letos prvič predstavlja v svojem paviljonu, postavljenem v Arzenalu. Kuratorica Aurora Fonda je povedala, da nova lokacija slovenski predstavitvi omogoča večjo vidnost in prepoznavnost, saj se je bilo treba v Galerijo A + A načrtno odpraviti, medtem ko Arzenale obišče več ljudi.

Dodala je, da je Jaša s sodelavci prostor v Arzenalu dobro izkoristil: "Umetnik se je res zelo potrudil, da je naredil prav posebno instalacijo. Dela je bilo veliko, saj je Jaša v svojem projektu soočil razne medije - vizualno umetnost, arhitekturo, glasbo, performans, kiparstvo in tudi poezijo, kar ni lahko, rezultat pa se mi zdi zelo dober."

Ob odprtju bienala bodo znani tudi dobitniki levov za najboljšo nacionalno predstavitev, za najboljše delo v sklopu glavne razstave Vse prihodnosti sveta ter za najbolj obetavnega mladega umetnika. Zlatega leva za življenjsko delo bo prejel ganski umetnik El Anatsui, zlatega leva za uspešno delo na področju umetnosti pa ameriška kuratorica Susanne Ghez.

Mednarodni umetnostni bienale bo v Benetkah odprt do 22. novembra. Bienale je pravi monstrum po vsebini in veličini, ki od obiskovalca zahteva veliko koncentracije in vztrajnosti. V enem dnevu si ga je težko ogledati, dober vtis lahko dobiš v dveh, treh dneh. Večkratni obisk je zagotovo najbolj priporočljiv, da se podobe in sporočila razstavljenih projektov zlijejo v zgodbo, v intimno izkustvo obiskovalca. "Bienala si ne bo mogoče le ogledati, treba ga bo poskenirati. Ne vem, kako naj človek to stori drugače, kot da ostane nekaj dni," potrjuje kurator Enwezor.