Številne Matissove slike so svobodne reprodukcije vzorcev na blagu. Foto: EPA
Številne Matissove slike so svobodne reprodukcije vzorcev na blagu. Foto: EPA
Ko te zasvoji kos belo-modrega blaga.
Oblačila, ki so Matissa spodbudila k slikanju in v katerih je v težkih trenutkih našel tolažbo. Foto: RTV SLO

V enem od osrednjih newyorških muzejev bodo tako predstavili vsebino skrinj, v katerih so vse od Matissove smrti leta 1954 ležali kosi blaga, preproge in oblačila, ki so navdušili francoskega umetnika. Ta naj bi posebno zaradi izjemnega občutka za barvne kombinacije poleg Picassa najbolj zaznamoval slikarstvo 20. stoletja.

Navdušenje nad kosom belo-modrega blaga
Razstava v Metropolitanskem muzeju prinaša tudi 75 slik, risb in grafik, ki izkazujejo velik vpliv, ki so ga na Matissovo umetnost imeli vzorci na blagu. Veliko pozornosti bo zagotovo pritegnila zbirka Matissovih platen, katerih nastanek je porodilo slikarjevo navdušenje nad kosom belo-modro potiskanega kosa bombaža, ki ga je kupil v eni od pariških trgovinic iz druge roke.

Delovna knjižnica v skrinjah, polnih blaga
Med letoma 1919 in 1920 je Matissovo pozornost pritegnilo blago severnoafriških ljudstev, kasneje pa se je navdušil tudi nad bluzami romunskih žensk in nad blagom, v katerega so se zavijali prebivalci Polinezije. Velik vpliv blaga na Matissovo umetnost je potrdila tudi kuratorka razstave Rebecca Rabinow, ki je povedala: "Na razstavi vidite, da se je Matisse, vsakič ko je naletel na kakšno težavo ali ko je moral premagati kakšen konflikt, zatekel k svoji zbirki blaga, ki jo je poimenoval delovna knjižnica."
Popolnoma nepolitična umetnost
Drugače od njegovih sodobnikov Henri Matisse s svojimi slikami nikoli ni skušal posredovati politično angažiranih sporočil, niti ga k ustvarjanju niso spodbujali dogodki v družbi, ki ga je obdajala. Tudi če so Matissa preganjali notranji strahovi, tega ni nikoli pokazal. Njegove slike so demonstracije idealnega harmoničnega življenja in nikoli ne izžarevajo pesimizma ali razočaranja nad življenjem in svetom.

Tudi v svojem slikarskem slogu Henri Matisse ni ostajal zvest zgolj enemu slogu. Njegov mladostni opus še kaže jasne vplive impresionizma, kasneje pa je postal osrednji predstavnik fauvizma, ki so ga drugače od "zamegljenega" impresionizma zaznamovale barvite ploskve čistih barv.