Znamenita muzeja sta z razstavo Tradicija in avantgarda pravzaprav počastila dve obletnici, povezani s Picassom. Poleg vrnitve Guernice na Pirenejski polotok namreč letos mineva 125 let od rojstva slikarskega genija iz Malage.

V Pradu, ki ga je Picasso nekaj let med špansko civilno vojno celo vodil, so se Picassova dela "srečala" z deli starejših mojstrov, tako da jih bodo obiskovalci lahko med seboj primerjali. V Muzeju kraljice Sofije pa so želeli poudariti Picassov umetniški odgovor na dramatično politično dogajanje, ki je pretresalo čas, v katerem je Španec ustvarjal.

Za retrospektivo so se potrudili
Oba muzeja sta si "razdelila" več kot 100 del Pabla Picassa, ki jih je ustvaril v različnih obdobjih življenja. Modro in rožnato obdobje, kubizem, njegovo "razmerje" s nadrealizmom, španska državljanska vojna, druga svetovna vojna in slikarsko zelo plodna desetletja pred smrtjo leta 1973 - to so poudarki razstave v Madridu. Kustosi so se potrudili in v Madrid pripeljali nekatera dela, ki jih bodo Španci videli prvič, posodili pa so jih drugi muzeji, med katerimi sta tudi Picassova muzeja v Parizu in Barceloni.

Slika z velikanskim simbolnim sporočilom
Zgdobo o slavni Guernici obiskovalci lahko izvedo v Muzeju kraljice Sofije. Picasso je Guernico po naročilu republikancev naslikal za svetovno razstavo v Parizu leta 1937. Na protivojni kubistični črno-beli "velikanki" - slika je dolga 7,76 metra in visoka 3,49 metra - je Picasso za vedno shranil v umetniški spomin trpljenje civilistov med bombardiranjem baskovskega mesteca Guernica.

MoMa-Prado-Muzej kraljice Sofie
Picassova mojstrovina je v Španijo prispela leta 1981 iz New Yorka, kjer je z umetnikovim privoljenjem visela v muzeju MoMa. Španci so jo pred 25 leti najprej obesili v Prado, nato pa so jo leta 1992 skupaj s Picassovimi skicami za to sliko preselili v Muzej kraljice Sofije. Selitev so narekovale spremembe v Pradu, ki se od odprtja Muzeja kraljice Sofije osredinja na likovno umetnost, ki je nastala do začetka 19. stoletja.

Se bo protivojna slika še selila?
Guernica, ki bi jo iz Madrida Baski radi preselili v Bilbao, Katalonci pa v Barcelono, je sicer prepotovala že kar nekaj sveta. Leta 1968 jo je španski diktator Franco, čigar režim je Picasso globoko preziral, izrazil željo, da bi se slika iz ZDA vrnila v Španijo. A Picasso je to odločno zavrnil in dejal, da se Guernica lahko v Španijo vrne šele, ko bo država znova republika. Kasneje je slikar sicer dodal še nekaj zahtev, leta 1973 pa je najprej umrl Picasso, dve leti kasneje pa še Franco. Španija je postala demokratična ustavna monarhija - Picassov pogoj, da se Guernica vrne v republiko, torej ni bil izpolnjen. Tudi newyorška MoMa se umetnini sprva ni želela odpovedati, a Španci so nazadnje dosegli svoje in leta 1981 je Guernica pripotovala v Madrid.