V prostorih osrednje slovenske zakonodajne ustanove je Grossmanovo delo predstavljeno na fotografijah, potekajo pa tudi projekcije filmskih posnetkov, ki jih je Grossmann, prvi Slovenec, ki je snemal s filmsko kamero, ustvaril v prvih letih 20. stoletja.
Z lastnimi izumi do boljših fotografijKarol Grossmann je za edinstvenega pionirja sedme umetnosti veljal tudi v širšem jugoslovanskem prostoru, saj je prve posnetke naredil že leta 1905. Poleg poskusov filmskega snemanja, se je Grossman uveljavil tudi kot fotograf in izumitelj, ki je z lastnimi izboljšavami želel izboljšati tehniko zapisovanja podob na fotografski papir in filmski trak.
Prijateljstvo z nesmrtnim Fritzem Langom
Kustosi so razstavo dopolnili tudi s kipi Grossmannovega prijatelja, slavnega nemškega režiserja Fritza Langa, ki si je nesmrtnost med filmskimi ustvarjalci ustvaril predvsem z nepozabnim znanstvenofantastičnim filmom iz leta 1927 Metropolis.
Spominski kovanci za 100 let slovenskega filma
Razstava, ki bo na ogled do 25. 2., pomeni uvod v številne kulturne dogodke, s katerimi bomo letos v Sloveniji zaznamovali 100 let slovenskega filma. Dogodek so pomagali pripraviti odbor DZ RS za kulturo, šolstvo in šport, Slovenska kinoteka, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in Banka Slovenije, ki je stoletnico slovenskega filma počastila s priložnostnimi kovanci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje