S postavitvijo, ki prinaša na ogled več kot 30 umetnikovih del, ustvarjenih med letoma 1916 in 1973, se mu tokrat poklanjajo v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Na razstavi, ki jo odpirajo drevi, bodo predstavljene stvaritve, ki so del zbirke goriške družbe KB 1909 in so ustvarjene v različnih tehnikah, od olja na platnu in akvarela do mešane tehnike na lesu.
Černigojevo sporočilo se je močno zasidralo v zavest slovenske kulture predvsem z dvema velikima razstavama ob 100. obletnici njegovega rojstva, z razstavo Tank: Slovenska zgodovinska avantgarda v Moderni galeriji v Ljubljani in s pregledno razstavo umetnikovega opusa v tržaškem muzeju Revoltella kot tudi z dvema bogatima zbirkama.
Od leta 1987 je bila ena od zbirk v galeriji v Lipici, ki je poimenovana po Černigoju, in se ponaša s skoraj 1.400 eksponati. Druga pa je likovna zbirka prej omenjene družbe KB 1909, je zapisala likovna kritičarka Nelida Nemec, ki bo z goriškim umetnikom Frankom Dugom na drevišnjem odprtju razstave predstavila umetnika in njegovo delo.
Prisotnost tudi zunaj našega prostora
Leta 1898 v Trstu rojeni Černigoj je bil več kot šest desetletij prisoten tako v zamejskem prostoru, kjer so se ob njegovih zgledih razvili mnogi likovni umetniki, kot so Franco Vecchiet, Klavdij Palčič in Marjan Kravos, kot tudi v slovenskem, kjer je po drugi svetovni vojni korenito posegal v likovna prizadevanja.
Bivanje v Weimarju velja za odločilno za njegov umetniški credo in spoznavanje novosti, ki so jih izpostavljali na Bauhausu. V tem zgodnjem obdobju je ustvaril dela, v katerih je strnil avantgardne metode futurizma, dadaizma, konstruktivizma in zenitizma.
Pozneje se je približeval modernističnim umetnostnim tokovom v Sloveniji in se okoli leta 1930 odločil za monokromno, kubistično, plastično novostvarnostno estetiko, pozneje pa se je prepustil bolj sproščenemu slikarskemu prijemu v klasičnih žanrih portreta, tihožitja, interiera in krajine.
Na začetku 50. let je skupaj s tržaškim slikarjem Lojzetom Spacalom vnesel svežino svobodne umetniške izpovedi v slovenski prostor, ki je bil še močno pod vplivom socialističnega realizma.
In tudi v 60. letih se je angažirano prepuščal iskanjem novih likovnih prijemov in se loteval novogeometrijskih razporejanj slikovne podlage. Začel je tudi razgrajevati interiere in krajine v slikarstvu, v grafiki pa je prehajal v abstrakcijo.
Konec 60. in 70. leta prinesejo lepljenke in ponovno obujene umetnostne objekte, 80. leta pa konstrukcije, pastele in grafike. Prav tako je pozornosti vreden njegov opus poslikav v primorskih cerkvah, sodeloval je tudi pri snovanju velikih ladijskih dekoracij.
Ob obletnici več poklonov po državi
Černigoja, ki je umrl leta 1985 v Sežani, so se letos spomnili tudi v drugih slovenskih razstaviščih. Med drugim so se mu z razstavo poklonili v Kosovelovi knjižnici Sežana, nekaj del iz zbirke družbe KB 1909 pa je bilo poleti na ogled tudi v avli ministrstva za kulturo.
Razstavo, ki jo v galeriji Kulturnega doma v Gorici odpirajo drevi ob 18. uri in bo na ogled do 10. decembra, pripravlja goriški kulturni dom ob 37-letnici svojega delovanja s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in goriško družbo KB 1909.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje