To bo eden ključnih projektov prihodnjega leta, poleg tega pripravljajo v sodelovanju s Cankarjevim domom razstavo ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja, v Galeriji Jakopič bodo na ogled postavili razstavo fotografa Marca Ribouda, v Mestni galeriji pa malo plastiko Draga Tršarja.

Po besedah direktorja MGML-ja Blaža Peršina je desetletje stara stalna razstava Obrazi Ljubljane že nekoliko izgubila aktualnost. Treba jo je aktualizirati z novimi spoznanji, ki so jih prinesla predvsem arheološka izkopavanja, obenem pa je treba podati kontekst branja zgodovine danes.

S stalno postavitvijo, ki jo bodo v prenovljeni podobi odprli maja, želijo domače in tuje obiskovalce mesta napotiti, da pogledajo v nedrje njihovih raziskovanj o zgodovini Ljubljane, in obenem opozoriti na izjemno pomemben geostrateški položaj mesta ter na izjemne dogodke iz zgodovine našega prostora od prazgodovine do 20. stoletja. Na razstavi bodo podane tudi nekatere lokalne posebnosti, ki nas delajo drugačne.

Z barjanskim kolesom in puščično ostjo
Veliko pozornosti bodo namenili samim eksponatom, predvsem pa jasni in natančni predstavitvi. Tudi postavitev bodo kronološko zastavili, vanjo pa vključili ključne najdbe, kot sta najstarejše leseno kolo z osjo na svetu ali puščična ost iz Ljubljanice.

Po poti Ivana Cankarja
Stoletnice smrti enega največjih slovenskih književnikov se bodo spomnili z razstavo, ki bo predstavila postaje Cankarjevega življenja in dela - njegovo pot od rojstne Vrhnike prek Ljubljane na Dunaj in spet nazaj v Ljubljano, in kontekstualizirala družbene dogodke, ki jih je opisoval.

Razstavo bodo v Mestnem muzeju Ljubljana odprli junija, z njo pa poskušali Cankarja približati predvsem mlajšemu občinstvu, ki mu je včasih morda predstavljen na nekoliko preveč dramatično odtujen način. Pokazali bodo, kaj se je konec 19. in na začetku 20. stoletja dogajalo pri nas in na Dunaju, ter opozorili na povezave med mestoma in predstavili Cankarjev politični kredo. Na razstavi v Cankarjevem domu pa bo poudarek na mednarodnih vplivih na Cankarja in Cankarju v evropskem prostoru. Razstavi bo pospremil izid zbornika, pa tudi predavanja in drugi dogodki.

Ulice v objektivu Marca Ribouda
V Galeriji Jakopič namenjajo prihodnje leto prostor francoskemu fotografu Marcu Riboudu, tudi članu znamenite fotografske agencije Magnum. Kot je poudaril Peršin, bo šlo za posebno kurirano razstavo, ki nastaja v njihovi produkciji in v sodelovanju z agencijo Magnum. Riboud, ki je bil najbolj znan po svojih fotografijah Kitajske, Vietnama in drugih dežel tretjega sveta, zelo rad pa je v objektiv lovil tudi podobe običajnih ulic, je fotografiral tudi na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem Dalmacije. Posnetki s teh bodo prav tako vključeni v razstavo, ki jo bodo odprli konec maja.

Jesen v znamenju Tršarjeve plastike
V Mestni galeriji Ljubljana se bodo povezali z Moderno galerijo in skupaj predstavili delo kiparja Draga Tršarja - v Moderni galeriji bo na ogled njegovo monumentalno kiparstvo, v Mestni galeriji pa mala plastika. Odprtje razstave enega največjih kiparskih oziroma umetniških avtoritet v našem likovnem prostoru napovedujejo za november.

Ulay na Reki
Moči bodo združili tudi z Muzejem sodobne umetnosti z Reke, kjer v aprilu pripravljajo razstavo hrvaškega avantgardnega multimedijskega umetnika Tomislava Gotovca (1937-2010). Povratno bo leta 2019 na Reki, ki bo 2020 gostila Evropsko prestolnico kulture, gostovala njihova razstava Frank Uwe Laysiepen - Ulay: Jaz drugi, ki je bila v Mestni galeriji Ljubljana postavljena od decembra 2016 do februarja letos.

Trst skozi prizmo sodobne umetnosti
Kulturni center Tobačna 001 bo v svoje prostore povabil Niko Autor, ki je s kustosinjo Andrejo Hribernik s projektom Novicam se ne odpovemo letos zastopala Slovenijo na Beneškem bienalu. V Galeriji Vžigalica bodo v sklopu projekta Ljubljana se klanja Sloveniji, ki so ga letos začeli s predstavitvijo Celja, prihodnje leto pozornost namenili Trstu. "Trst velikokrat vidimo kot zaspano mesto ostarelih ljudi in zapuščenih palač, mi pa ga bomo predstavili skozi sodobno umetnost," je povedal Peršin.

V Plečnikovi hiši in v Galeriji kresija bodo maja postavili na ogled razstavo Ljubice Sune Čehovin z naslovom Kako narisati mesto?, s katero bodo po Peršinovih besedah skušali pokazati, kako je oblikovanje blagovne znamke Ljubljane mogoče prenesti na uporabne izdelke. Beograjčanka Ljubica Suna Čehovin je med drugim iz načrtov Jožeta Plečnika ustvarila linijo Zajtrk s Plečnikom.

Tudi v obe bežigrajski galeriji bo vredno zaviti. Med najvidnejšimi razstavnimi projekti obeh bo konec avgusta tradicionalna razstava Od skice do lutke, ki bo tokrat posvečena 80-letnici obstoja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Pripravili bodo tudi razstavi Bogdana Borčiča in Otona Glihe.