Hrvaški slikar Miljenko Stančić (1926-1977) je študiral na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Bil je član skupine, imenovane Petorica (Peterica), sicer pa se ukvarjal tudi z ilustracijo in scenografijo. V galeriji Severia je med drugim na ogled njegovo delo Svitanje v moji ulici iz leta 1974. Foto: Galerija Severia
Hrvaški slikar Miljenko Stančić (1926-1977) je študiral na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Bil je član skupine, imenovane Petorica (Peterica), sicer pa se ukvarjal tudi z ilustracijo in scenografijo. V galeriji Severia je med drugim na ogled njegovo delo Svitanje v moji ulici iz leta 1974. Foto: Galerija Severia
Marij Pregelj
Slovensko slikarstvo zastopata med drugim Marij Pregelj in Gabrijel Stupica. Medtem ko je zadnji zastopan z neznačilnim dekliškim portretom, pa Pregljevo potezo prepoznamo na sliki Mati z otrokom. Foto: Galerija Severia

Razstava Veliki slikarji 20. stoletja (od Ljubljane do Beograda) predstavlja osrednja slikarska imena iz vseh šestih republik nekdanje skupne države in tako nudi dober pregled jugoslovanskega slikarstva 20. stoletja. To namreč dela avtorjev, ki so po besedah lastnika galerije Davida Severja pustili pomemben pečat ter so cenjeni tako doma kot v tujini.
Na ogled je približno 50 slik, ki so jih naslikali Marij Pregelj, Oskar Herman, France Pavlovec, Jerolim Miše, Lazar Ličenoski, Marko Čelebonović, Petar Lubarda, Ljubo Ivančić, Miljenko Stančić, Milan Konjović, Leonid Šejka, Edo Murtić, Marijan Trepše, Majda Kurnik, Nikola Mašić, Nadežda Petrović, Milo Milunović, Gabriel Stupica, Milivoj Uzelac, Miodrag - Mića Popović, Ljubo Babić, Miroslav Kraljević, Zlatko Prica, Predrag (Peđa) Milosaljević, Omer Mujadžić in Emanuel Vidović.
Likovni kritik Aleksander Bassin, ki je dela tudi izbral, je v spremni besedi zapisal, da je to izbor del slikarskih generacij, ki so se rodile še konec devetnajstega stoletja pred prvo svetovno oziroma med obema vojnama. To je pomembno in sorazmerno dolgo obdobje, v katerem se je slikarstvo na tleh nekdanje stare in nove Jugoslavije oblikovalo iz vrst umetnikov, ki so se šolali različno, najprej v Münchnu in Parizu, pozneje v Pragi, Rimu, Firencah, nazadnje pa že v Zagrebu, piše Bassin. Pri tem opozarja, da pokaže predstavljena zbirka tudi na zanimiv zbiralčev pogled in odločitev za nakup določenega dela izbranega avtorja.
Večina razstavljenih del je v koprski galeriji Severia prvič in verjetno tudi zadnjič na ogled, zato je po besedah Davida Severja postavitev tudi izjemna priložnost, da si umetnine pobliže ogleda tudi širša javnost.