Razstava temelji na izhodiščih, ki jih je avtor zastavil v sodelovanju z znanstveniki s Kemijskega inštituta in Zavoda za Gradbeništvo RS. V prostoru so razporejeni odtisi rok iz prozornih gelov, v katerih "plavajo" gelčki, s katerimi sekvencionirajo DNA oziroma v konkretnem primeru proteine, so ob razstavi zapisali v galeriji.
Na podobnih podstavkih in pod steklenimi vitrinami so postavljeni geopolimerni kipi majhnih razsežnosti. Te skulpture po svojih oblikah spominjajo na minimalistična kiparska dela iz 60. let preteklega stoletja, vendar pa v sebi nosijo figuralno izdelane kipe - nekatere iz voska, nekatere pa dodatno slojene, modelirane z računalnikom in natisnjene v 3D-tiskalnikih.
Ker gledalec notranjosti geopolimernih mas ne more videti, so notranji kipi predstavljeni tako, da bodo geopolimerni kipi podvrženi tomografiji. Pri tem so narejeni kratki videi, ki bodo gledalcu omogočili opazovanje skrite notranjosti kipa. Umetnik želi konceptualno obdržati zelo klasičen videz razstave, razstavnih eksponatov, posebej figuralike, saj gre v kontekstu naslova Izročilo za predajanje naših kulturnih in genetskih vzorcev zanamcem.
Jirži Kočica se je rodil v Slovenj Gradcu. Na ljubljanski likovni akademiji je študiral kiparstvo. Od leta 1988 razstavlja samostojno ali v sodelovanju z ožjim krogom polja Sestava, prav tako sodeluje na skupinskih razstavah. Novogoriška razstava bo na ogled do 30. maja.