Ob Kerblerjevem jubileju so v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pripravili razstavo njegovih del, za katera je prejel veliko nagrad in priznanj, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada. V dolgoletni karieri je nastalo kar nekaj opusov, kot so na primer Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline, ki so izvrstne topografije geografsko zaokroženega območja in pronicljivi sociološki zapisi o prelomnem času. Za Kerblerjevo fotografijo je namreč značilna zavezanost bistvu fotografije, to je dokumentarnosti.

Mešanica sodobnosti in starih običajev
Za razstavo v Galeriji Prešernovih nagrajencev, je Kerbler izbral fotografije iz najbolj znanih ciklusov, tudi iz niza fotografij Haložani, za katerega je leta 1979 prejel nagrado Prešernovega sklada. Videti pa bo mogoče tudi izbor iz večjega števila portretov Kerblerjevih fotografskih kolegov in več kompozicij iz najnovejšega ciklusa z naslovom Dvorišča. Najnovejša serija je več let nastajala na ptujskih dvoriščih, kjer odpadajoči omet razkriva večstoletno zgodovino hiš. Na njih pa ni ljudi, ki so desetletja predstavljali jedro Kerblerjeve fotografije, temveč zgodbe o veličastni preteklosti Ptuja.

Geografsko območje Kerblerjevih fotografij je povezano predvsem z njegovo življenjsko zgodbo; rodil se je 23. novembra leta 1938 na Ptujski Gori in se po končanem študiju v Ljubljani leta 1965 vrnil domov, se zaposlil v Kidričevem, se preselil na Ptuj in se včlanil v Fotoklub Maribor. Ptuj, Ptujska Gora, Haloze in tovarna aluminija so tako poglavitna prizorišča njegovih kompozicij.

Odziv na videno
V 70. letih prejšnjega stoletja je v te kraje začela prodirati sodobna civilizacija in njeni znanilci, ki so načeli večstoletne haloške običaje. Na Kerblerjevih fotografijah tako prevladujejo preprosti prebivalci tega okolja, s katerimi je navezal prijateljske vezi. Na fotografijah so heroizirani predstavniki svojega časa in okolja. Njegova fotografija je tako predvsem umetnikov odziv na videno in izkazuje mojstrovo etiko gledanja skozi objektiv fotoaparata.

L. Š.