Lani sta Prešernovo nagrado za življenjsko delo dobila oblikovalec Miljenko Licul in pisatelj in prevajalec Janez Gradišnik. Foto: MMC RTV SLO
Lani sta Prešernovo nagrado za življenjsko delo dobila oblikovalec Miljenko Licul in pisatelj in prevajalec Janez Gradišnik. Foto: MMC RTV SLO
Dragica Čadež: Simbol v črnem, 1978, les; 21,5 x 12 x 8,5 cm
Dragica Čadež: Simbol v črnem. Foto: Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj

Dokumentarna razstava dobitnikov Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada bo v Prešernovi hiši do 1. marca ponujala na ogled dela, s katerimi so lanski nagrajenci prepričali sklad. Lani sta Prešernovo nagrado prejela Janez Gradišnik za življenjsko delo na področju pisateljevanja, književnega prevajanja, književnosti in jezikoslovja ter Miljenko Licul za življenjsko delo na področju oblikovanja.

Nagrade Prešernovega sklada pa so izročili režiserju Sebastijanu Horvatu za gledališke režije v zadnjih dveh letih, pesniku Primožu Čučniku za pesniško zbirko Delo in dom, intermedijski umetnici Emi Kugler za film Le Grand Macabre in performans Introitus, hornistu Boštjanu Lipovšku za umetniške dosežke na glasbenem področju v zadnjih dveh letih, igralcu Urošu Smoleju za vlogo Konferansjeja v uprizoritvi Mestnega gledališča ljubljanskega ter skladatelju in zvokovnemu umetniku Boru Turelu za skladateljski opus zadnjih dveh let.

Po besedah Barbare Ravnik Toman so Prešernovi nagrajenci cvet tega, kar Slovenija ima, in prav je, da jih sprejme medse in jim da priznanje, ko so še živi.

Umetniško-izrazne možnosti kiparske forme
V Galeriji Prešernovih nagrajencev pa bo do 2. aprila na ogled razstava kiparke Dragice Čadež, ki je nagrado Prešernovega sklada prejela leta 1986 za opus Asociacija na Pompeje. Kiparka je tudi sicer svoja dela ustvarjala v okviru posameznih ciklov, kot so na primer Simboli, Grajeni simboli, Sarkofagi, Olesenele sence, Vrata, Loški ciklus, Prehajanje in Zgodba o drevesu.

Dragica Čadež se je rodila leta 1940. Diplomirala je leta 1963 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nato pa bila 1998 habilitirana tudi za redno profesorico kiparstva. Po besedah umetnostnega zgodovinarja Leva Menašeja Čadeževa v svojem kiparstvu v lesu nenehno raziskuje različne umetniško-izrazne in tehnološke možnosti in intenzivno spremlja sodobno dogajanje v likovni umetnosti ter se udeležuje številnih strokovnih potovanj. Umetnica, ki se predvsem zadnja leta posveča tudi ustvarjanju v keramiki, razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini.

M. K.