Nove luči bodo v kapeli, v kateri naštejejo 20.000 obiskovalcev na dan, prvič prižgali 18. februarja naslednjega leta, na obletnico smrti umetnika, ki je v njej naslikal ene najznamenitejših fresk v zgodovini umetnosti. "Prvi bo kapelo v novi osvetlitvi videl papež, saj je to njegova kapela in najpomembnejša kapela na svetu," je bil kategoričen direktor Vatikanskih muzejev Antonio Paolucci.

Naročilo, da z novo osvetlitvijo opremi Sikstinsko kapelo, je dobilo podjetje Osram skupaj s partnerji iz Madžarske, Španije in Italije. Nova osvetljava bo stala okrog 1,9 milijona evrov, od tega bo 870 tisoč evrov evropskih sredstev. Na zidec na višini desetih metrov bodo postavili 70 lestencev, v katere bodo vstavili 7000 LED-žarnic. Tako bodo ustvarili vtis, kot da svetloba v kapelo pada skozi okna.

Od tega bo 40 lestencev prižganih ves čas, preostalih 30 pa bodo prižgali le ob posebnih priložnostih, ob mašah ali koncertih ter v času konklava.

Umetnin ne bodo pregrevali
Strokovnjaki so na 280 točkah izmerili, kolikšna svetlost in temperatura sta najustreznejši. Da bi izključili vse možnosti poškodb na tem dragocenem delu, so preverili tudi obstojnost pigmentov na poslikavah.

Izžeti Jeremija
Michelangelo Buonarroti je poslikavo na stropu Sikstinske kapele začel julija 1508 s pooblastilom papeža Juliusa II. Renesančni mojster je pooblastilo sprva sprejel oklevaje, saj se je imel za kiparja in manj za slikarja. Strop s freskami so razkrili 1. novembra 1512. "Po štirih mučnih letih in več kot 400 figurah sem se počutil tako star in izčrpan kot Jeremija. Imel sem le 37 let, a tudi prijatelji niso prepoznali starca, v katerega sem se spremenil," je dejal Michelangelo.

V Sikstinski kapeli je poslikal strop in pozneje še oltarno steno. Na stropu je naslikal devet prizorov iz Stare zaveze; razvrščeni so v tri skupine po tri slike in predstavljajo stvarjenje vesolja, stvarjenje ter padec Adama in Eve ter zgodbo o Noetu. Na oltarni steni je naslikal Poslednjo sodbo.

Horde turistov preprečujejo mir in kontemplacijo
500 let od končanja stropa Sikstinske kapele se krešejo mnenja o njeni ohranitvi; za nekatere je kapela namreč postala žrtev svoje lastne slave in sijaja. Dvajset tisoč turistov dnevno jo uničuje, opozarjajo številni strokovnjaki. Množični turizem je kontemplativni užitek spreobrnil v podobo razburjene množice in Sikstinsko kapelo spremenil v "živega mrtveca visoke kulture", je lani za italijanske medije ogorčeno izjavil literarni kritik Pietro Citati, eden izmed tistih, ki zahtevajo omejitev števila obiskovalcev v kapeli (česar pa Vatikan ne namerava narediti).