Kljub tematiki in žanru so njegove slike izjemno dovršene in natančne. Z domišljijsko iznajdljivostjo in metjejsko spretnostjo sestavlja vsebinsko in pomensko bogate ter likovno dognane slikarske kompozicije.

"Živali slikam, ker so lepe, raznolike, niso obremenjujoče, ponujajo veliko vsebin, hkrati pa so likovno zanimive. Na primer psi in medvedi, ki so večinoma zastopani na tej novogoriški razstavi, so zelo antropomorfni, torej podobni človeku – tako po videzu kot po obnašanju. Malčke največkrat razveselimo s plišastimi medvedki in psički, torej so nam blizu. Ali pa odsevajo našo dušo," pravi Vladimir Leben, ki je kot umetnik izrazito samosvoj. Tako od sebe kot tudi od gledalca pa zahteva kar največ, saj detajli pomenijo prav toliko kot celota. Podobe živali se v človeškem okolju sprehajajo med nadrealizmom naslikanih prizorov in preverjanjem, ki s humorno spremljavo poteka v našem spominu.

Niso basni, so prilike …
"Zgodbe oziroma vsebine, ki jih Leben vnaša v svoje upodobitve, so z vidika literarne zvrstnosti najpogosteje prilike ali parabole, torej tiste oblike pripovedi, ki v nasprotju z basnimi bolj kot na razum učinkujejo na čustva in poduk namesto iz negativnega razpleta izpeljejo iz pozitivnega vzgleda, empatije in identifikacijske drže," ugotavlja likovni kritik Brane Kovič in nadaljuje: "Umetnik pa ne preslikava realnega sveta, ampak na metaforičen način izreka njegov obstoj v paraboličnih podobah, ki jih sproti izumlja in jim skozi subjektivno optiko daje občečloveški pomen."

Zanimiva ikonografija
Ob odprtju novogoriške razstave je Kovič še poudaril: "Pri Vladimirju Lebnu je treba opozoriti na dve stvari. Prvič na izjemno eksaktnost izvedbe, skorajda bi lahko rekli slikarstvo na star način, z upoštevanjem linearne in barvne perspektive ter seveda vseh tistih elementov, ki sliko delajo tako rekoč popolno. Na drugi strani pa je zanimiva njegova ikonografija. Se pravi predstavljene stvari, živali, predmeti, ljudje, ki imajo – poleg tega, da so atraktivni sami po sebi – še neki simboličen arhetipski pomen, ki izhaja iz tradicije. Gre za simbolni nagovor."

Tako je zanimiv Lebnov poliptih s pomenljivim imenom Orthodogs. Kovič o štiridelnem pasjem ikonskem ciklu zapiše: "Orthodogs, homonim pridevnika 'orthodox', mi v angleščini pomeni pravoveren, pravoslaven, a tudi običajen, splošno priznan. In morda je prav v zadnjih dveh pomenih paradoks Lebnovega slikovnega niza: čisto običajni psi dejansko niso to, kar naj bi bili na prvi pogled, ampak imajo nadrealni pridih zaradi atributov – trnkov v smrčkih, nepovezanih z ustaljenimi predstavami o psih." Uokvirjeni so s pozlato, tako kot ikone. Avtor Leben o tem pove: "Orthodogs so res ikone. Psički so prestavljeni v svetnike. Zlata barva, pravo zlato, jim vdahne božanskost."

Alegorije tudi iz krščanstva
Leben jemlje alegorije tudi iz krščanstva. Tako v slikah Skušnjava sv. Tomaža in prilika sv. Roka. Zakaj? "To je v bistvu neki oltar prijateljstva. Gre pravzaprav za portreta dveh prijateljev. So razne človeške skušnjave, v katerih se lahko vsak spozna. Prijatelja sta upodobljena kot živali, kar je v moji maniri - ni pa tako direktno, takoj prepoznavno. Pri sv. Tomažu imamo pijačo, alkoholizem … Pri sv. Roku so slive, 'češpice', kar nakazuje na spolnost, na promiskuiteto. Pripravljam še tretji 'živalski portret' prijatelja, kjer bo pregreha hrana. Požrešnost."

Obrnjen človeško-živalski svet
Zanimiv odnos med človekom in živaljo je na seriji slik z naslovom Sanje, Šank in Slovo. Živali se gnetejo okrog lovca, lovec je omagan, (pre)magan, živali so 'zmagovalke'. Gre torej za obrnjen človeško dominantni življenjski princip, o katerem Kovič pravi: "Tu živali niso v podrejenem položaju. So na isti ravni kot lovec ali celo nad njim, one obvladujejo lovce. Torej – ironični preobrati!"

Lebnov odnos do živali pa se kaže tudi v ogromnem olju in pozlati na platnu z naslovom Break Bears. O povodu za vsebino in naslov slike avtor pove: "To je zgodba o plešočih medvedih, ki so jih trenirali na zelo krut način. Trenirali so jih na vročih ploščah, da so cepetali, poplesavali … Ko so to krutost prepovedali, so medvede prepeljali v zavetišče – in tam so še vedno plesali. Ostalo jim je v krvi … Zato naslov Break Bears, kot 'zlomljeni medvedi' ali pa 'plešoči medvedi - break dancerji'. Gre za dvoumnosti. Na prvi pogled je slika videti zelo srčkana, ozadja oziroma zgodbe pa so zelo resne, zelo težke."

O umetniku
Vladimir Leben (1971) je odraščal v Sevnici, srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo ter akademijo za likovno umetnost je obiskoval v Ljubljani. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, med odmevnejše sodi projekt Galapagos. Je soustanovitelj Muzeja premoderne umetnosti. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z animacijo in ilustracijo. Je dobitnik prve nagrade za animacijo na 10. festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2007 in prejemnik priznanja Hinka Smrekarja na 10. slovenskem bienalu ilustracije leta 2012. Leta 2014 je režiser Amir Muratović za RTV Slovenija v okviru serije Zapeljevanje pogleda posnel njegov portret. Živi in dela v Ljubljani.