Modernistično steklo je danes redkost, saj ni bilo namenjeno zbiranju, ampak vsakdanji rabi. Namen razstave je torej javnosti predstaviti ta segment oblikovanja v steklu. Pripravo razstave pa so videli tudi kot možnost poiskati čim več "manjkajočih kosov", za katere na podlagi fotografij vedo, da so bili na preteklih bienalih predstavljeni, a jih danes ni v nobeni izmed muzejskih zbirk. Nosilni zbirki modernističnega stekla danes hranita Narodni muzej Slovenije in Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Razstava Umetnost za vsak dan - slovensko modernistično steklo je spremna prireditev BIO 25 (25. maj-29. oktober), na ogled pa bo do 1. oktobra.

Kustosinja Mateja Kos je idejo za postavitev dobila ob prejšnjem Bienalu industrijskega oblikovanja, ob katerem je Cvetka Požar iz MAO-ja pripravila historično razstavo, v katero je vključila tudi veliko stekla.

V izvirni vitrini predhodnika Narodnega muzeja
Oblikovanje stekla ima na ozemlju današnje Slovenije dolgo tradicijo, pravi Mateja Kos. Že od srednjega veka naprej so bili steklarske tehnike ter vrste in načini dekoracije takšni kot drugod v srednji Evropi. Zato so v razstavo vključili tudi nekaj predmetov, ki ilustrirajo razvoj stekla v Evropi in na ozemlju današnje Slovenije od 16. stoletja naprej. Postavljeni so v izvirno vitrino iz začetkov Deželnega muzeja za Kranjsko, predhodnika Narodnega muzeja Slovenije.

Razcvet industrijske proizvodnje stekla
Cvetka Požar, soavtorica razstave, pravi, da je industrijska proizvodnja stekla na Slovenskem zacvetela po drugi svetovni vojni, saj je tedaj niso zagovarjali zgolj arhitekti, ki so si prizadevali za funkcionalno in estetsko obliko vsakdanjih predmetov, katerih množična industrijska proizvodnja bi omogočila tudi njihovo večjo dostopnost, temveč je to ustrezalo tudi ideološki usmeritvi novega družbenega sistema.

Modernistično steklo je razcvet doživelo v obdobju med petdesetimi in začetkom osemdesetih let 20. stoletja. V petdesetih letih je bila poudarjena predvsem uporabnost stekla v sozvočju z estetsko komponento. Že v šestdesetih letih je mogoče zaznati odmike od strogega funkcionalizma, kompleksnejši pristop pa se je prebil v ospredje na začetku osemdesetih let.

V redno proizvodnjo in na trg so prišli predvsem izdelki oblikovalcev, ki so bili zaposleni v Steklarni Hrastnik, Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini in v Steklarski šoli iz Rogaške Slatine.

Od gostinskega do gospodinjskega stekla
Kot je razložila Cvetka Požar, je funkcionalnost tista, ki je upravičevala množično proizvodnjo. Prav zato so bile steklarne še posebej uspešne na področju gostinskega stekla, kar je stopalo v korak z razvojem turizma v šestdesetih letih. Oblikovalci so si zamislili zelo raznovrstne serije, ki so močno razširile uporabo kakovostnega in okusno oblikovanega stekla. Predvsem v sedemdesetih letih pa so s serijami gospodinjskega stekla v vsakdanje življenje vnesli eleganco ter skladnost materiala, funkcije in oblike.

Razstavo spremlja katalog, ki ga je oblikovala umetnica Tanja Lažetić in je zasnovan kot knjiga umetnika. Zamislila si ga je kot serijo diptihov, kjer so modernistični kosi stekla postavljeni ob bok zgodovinskim. Modernistični predmeti so fotografirani v celoti, pri zgodovinskih pa je izpostavljen detajl.