Oglas
Če vsaj nekoliko poznate umetniško dogajanje na Otoku, ste prav ugotovili. Bliža se trenutek razglasitve dobitnika Turnerjeve nagrade, ki jo vsako leto podelijo britanskemu umetniku, mlajšemu od 50 let, ki je v enem letu pred majem tekočega leta uspel predstaviti izjemno razstavo svojih del ali posamezno umetnino. V galeriji Tate Britain so odprli razstavo nominirancev Tomme Abts, Phila Collinsa, Marka Titchnerja in Rebecce Warren. Letošnji nagrajenec bo znan 4. decembra.
Nasprotje nekoliko izboljša možnosti za zmagoTurnerjevo nagrado so prvič podelili leta 1984 in vse od takrat jo spremlja sloves priznanja, na katerega lahko upajo predvsem umetniki, ki prisegajo na učinek šoka, gnusa in sploh kakršne koli kontroverznosti. Turnerjevo nagrado je tako nekoč 'v žep že zbasal' slavni konservator živali Damien Hirst, leta 1986 pa je priznanje dobil tudi sloviti umetniški tandem Gilbert & George, ki z zanimivimi obdelavami teme nenavadne spolnosti, s performansi, izvedenimi pod vplivom alkohola, pa tudi z neobičajnim načinom življenja, razburja že od konca šestdesetih.
Najbolje, da nekaj besed namenimo delom, ki so jih kot izjemna izbrali letošnji žiranti, katerih imena večini Slovencev ne povedo prav nič. Pa vendar jih naštejmo. Žiriji predseduje direktor galerije Tate Nicholas Serota, njegovi sodelavci pa so pisateljica in novinarka časopisa The Observer Lynn Barber, direktorica galerije South London Margot Heller, direktor in glavni kurator newyorške galerije White Columns Matthew Higgs ter pisatelj in vodja kuratorjev v kolidžu Goldsmith Andrew Renton.
Vkopana v zgodovino
Delo prve nominiranke Tomma Abts je kar nekoliko preveč historično in premalo kontroverzno za Turnerjevo nagrado. Njeni akrili in oljne slike, ki jih ustvarja na standardnem formatu 48 krat 38 centimetrov, predstavljajo geometrijske kompozicije, ki bi jih lahko označili tudi kot prežemanje strogega konstruktivizma in sanjavega nadrealizma. Abtsova pravi, da se slikanja nikoli ne loti z vnaprej izoblikovano idejo o tem, kakšno delo naj bi nastalo. Sledi spontanim impulzom in sproti dodeluje sliko.
Phil Collins je 'zasidran' v svetu sodobnih medijev. Ustvarja videoprojekcije, s katerimi skuša problematizirati etiko filmske in televizijske produkcije. S svojimi deli, ki pogosto spominjajo na nizkoproračunske reportaže in dokumentarce, obdeluje tudi problem razhajanja med čisto resnico in resnico, kot jo prikazuje televizija.
Dvakratno problematiziranje spoštovanja avtoritete
Tretji nominiranec je Mark Titchner, čigar prepoznavni znak so hibridne skulpturalne instalacije, ki kombinirajo sodobno in staro tehnologijo. Na ta način sopostavlja ideološke konstrukte sedanjega časa in preteklosti in opazovalcu ponuja možnost presojanja njihovega pomena. Obenem so to tudi dela, ki opominjajo na nevarnost slepega verovanja v znanost in tehnologijo in ki izpostavljajo problematiko slepe pokornosti oblasti.
Umetnost Rebecce Warren bi lahko označili kot retrogradno in posnemovalno. Izdelke slavnih kiparjev 'predela' na izviren način in izdelkom podarja ne le novo podobo, pač pa tudi novo sporočilo. Sama svoje delo opisuje z izrazom 'mistranslation' (napačen prevod), namen njenega postopka pa je dvojen. Hkrati se 'klanja' velikim umetnikom preteklih obdobij in se sprašuje, ali si zares zaslužijo naziv nespornih umetniških avtoritet.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje