Obletnice so običajno čas za refleksijo preteklosti in načrtovanje prihodnosti. In čeprav ni vse rožnato, bo tokratna obletnica festivala čas praznovanja. Slovensko organizirano gibanje za pravice LGBT+ oseb je eno od najstarejših v Evropi. Začelo se je že v socialistični Jugoslaviji, v času brbotajočega zanosa subkulturnih in novih družbenih gibanj, ki so stare družbenokulturne parametre razgrajevala na politično potentne in kreativne načine, so zapisali v društvu Škuc.

Prvi festival Magnus, ki danes velja za začetek prvega filmskega festivala LGBT+ v Evropi, se je odvil leta 1984 v Ljubljani. Organizirali so ga aktivisti in aktivistke istoimenske kulturne sekcije za socializacijo homoseksualnosti, poimenovani po Magnusu Hirschfeldu, ustanovitelju berlinskega Inštituta za spolne raziskave, ki je deloval od leta 1897 do nacističnega pogroma leta 1933.

Skupnost LGBT+ je bila pogosto tarča napadov, festival pa je postal osrednji dogodek skupnosti in zaveznikov. V zadnjih štirih desetletjih je bil prekinjen le enkrat. Leta 1987 naj bi se festival Magnus začel 25. maja, na jugoslovanski državni praznik ob praznovanju rojstnega dne pokojnega predsednika Josipa Broza - Tita. Zaradi pritiskov oblasti in medijev je bil festival odpovedan.

Zgodnje izvedbe festivala so se osredotočale na homoseksualne moške, s pomembnimi izjemami, kot so bile projekcije filmov Grenke solze Petre von Kant Rainerja Wernerja Fassbinderja, Drugačna pot Karolyja Makka in filmov Ulrike Ottinger. V tistem času se je začela organizirati skupina lezbičnih aktivistk, ki je v letu 1987 ustanovila sekcijo LL, prav tako pri Škuc-Forumu. Njeni ustanovni članici Suzana Tratnik in Nataša Sukič sta decembra leta 1988 organizirali Teden lezbičnega filma, takoj za njim pa je sledil Teden gay filma v organizaciji Braneta Mozetiča v imenu Magnusa.

Sorodna novica S Kinodvora strgali mavrično zastavo in jo zažgali. Policija išče najstnike.

V štirih desetletjih je imel filmski festival veliko imen, ki kažejo, kako so se v tem času spreminjale definicije spolnosti, spolov in identitetnega aktivizma. Leta 2014 je bil ponovno preimenovan, da bi vključili novo in spreminjajoče se občinstvo, identitete, politiko in bogato raznolikost tem in estetik sodobnega LGBT+ filma, in sicer v Festival LGBT filma.

Kot so spomnili v društvu Škuc, je lanski festival denimo zaznamoval zažig mavrične zastave, ki je visela nad Kinodvorom. Poleg tega festivalska ekipa prostovoljcev iz leta v leto poskuša ohranjati sidrišče skupnosti LGBT+ s skromnimi finančnimi sredstvi. Kljub temu pa je tokratna obletnica festivala čas praznovanja – festivalskega boja in obstoja, upornosti, odpornosti in dolgoletnega veselja, predvsem pa dobrih filmov in skupnosti, ki je v zadnjih štirih desetletjih festival sooblikovala.

V ljubljanskem Mestnem muzeju je trenutno na ogled razstava 40 let gibanja LGBT v Ljubljani.