Umetnika, ki je izšel iz kiparske specialke slavnega prof. Borisa Kalina in pozneje še sam postal pedagog na ljubljanski likovni akademiji, bo mogoče spoznati prek 60 skulptur in 25 risb; razstava bo na ogled do 15. decembra.

Dušan Tršar, mlajši brat kiparja Draga, je kmalu pritegnil pozornost z razgibanimi svetlobnimi objekti, ki so združevali tradicionalno kiparsko problematiko z iskanji učinkov sodobnih snovi, ki omogočajo prosevanje, žarčenje in svetlenje. Značilne oblike, ki izhajajo iz teh pojavov, je nato začel fiksirati v trdnejše materiale, predvsem bron, ki ga izziva in spodbuja še danes.

Inovacije in eksperiment kot vodilno načelo
Čeprav Tršarjeva dela spominjajo na konkretne objekte, na primer drevo ali vodnjak, pa jim z mojstrsko obdelavo telesne gmote in njene površine vdihuje posebno, umetniško energijo. Tršar je vsekakor ustvarjalec, ki so ga nove težnje v likovni umetnosti vedno zanimale in se je zato v svojih delih od začetka ukvarjal s sodobnimi likovnimi, pa tudi tehničnimi eksperimenti, je zapisala voditeljica razstavnega programa v Cankarjevem domu Nina Pirnat Spahić.

Kdor se bo ob strnjeni predstavitvi vseh obdobij na umetnikovi poti želel natančneje seznaniti s Tršarjevim opusom, bo posegel po avtorjevi monografiji, ki je ob razstavi izšla pri založbi ARDI, uredil in oblikoval jo je Matic Tršar, spremno besedilo pa je napisal likovni kritik dr. Jure Mikuž.

Ob boku velikim modernistom
"Če lahko svetlobne objekte iz sedemdesetih let 20. stoletja, v katerih se je avtor odrekel vsem sledem neposrednega ročnega dotika, uvrstimo med najzanimivejša in najkakovostnejša dela visokega modernizma pri nas in v svetu, moramo njegove bronaste plastike iz devetdesetih let prejšnjega in iz prvega desetletja našega stoletja, za katere so najbolj značilne prav sledi tega procesa, postaviti ob skulpture velikih modernistov, kot so Alberto Giacometti, David Smith ali Bryan Hunt," je v obsežni študiji o učencu bratov Kalin in Frančička Smerduja med drugim zapisal Mikuž.

Priznanja za kiparja, ki je bil v sedemdesetih letih tudi član skupine neokonstruktivistov, niso izostala: študentska Prešernova nagrada, zlata ptica, nagrada za kiparstvo na INART IV v Celovcu, nagrada na 1. jugoslovanskem bienalu male plastike v Murski Soboti, Župančičeva nagrada, nagrada Prešernovega sklada, odkupna nagrada na 7. bienalu male plastike (Murska Sobota), zlata plaketa ljubljanske univerze.