etošnji retrospektivi v londonski galeriji Tate Britain, s katero so se poklonili 80-letnici Davida Hockneyja, je v Guggenheimovem muzeju v Bilbau razstava njegovih portretov, ki ponuja vpogled v losangeleško umetniško področje in ljudi, ki so britanskemu umetniku prekrižali pot v zadnjih letih.

Razstavo v Bilbau so naslovili David Hockney: 82 portretov in tihožitje, na ogled pa so predstavljeni najnovejši portreti enega najpomembnejših britanskih umetnikov 20. stoletja.

V muzeju v Bilbau je bila že leta 2012 na ogled obsežna razstava Hockneyjevih krajin. Umetnik se je, potem ko je leta 2013 skoraj opustil slikarstvo, postopoma začel vračati k mirni kontemplaciji portretiranja. Začel je z upodobitvijo oskrbnika studia, v naslednjih mesecih pa ga je ta žanr popolnoma posrkal vase. V svoj studio je vabil najrazličnejše ljudi, da so mu pozirali za portrete, so zapisali na strani muzeja.

Slikarstvo je skoraj opustil po tragični smrti sodelavca Dominica Elliotta na svojem domu v Yorkshiru. Mladenič je zaužil mešanico mamil in alkohola, nato pa spil še tekočino za odmaševanje odtokov. Po tem dogodku, le nekaj mesecev prej je slikarja zadela hujša kap, je Hockney za štiri mesece odložil čopiče, a se nato vseeno vrnil k njim.

Pred "objektivom" velikega Hockneyja
Hockneyju so za portrete pozirali njegovi prijatelji, člani njegove družine in znanci, med njimi kolegi umetniki, kuratorji in galeristi. Portrete povezuje enak format, upodobljenci sedijo vsi na istem stolu pred živahnim modrim ozadjem. Vsi portreti so tudi nastali v istem časovnem okviru - v treh dneh. Kljub naštetemu pa Hockneyjeva virtuozna obravnava barve dopušča, da njihove različne osebnosti iz platen izstopijo s toplino in neposrednostjo.

Zgodnje leganje v posteljo ne izničuje uporništva
David Hockney se je rodil leta 1937 v Bradfordu v Yorkshiru. Umetnost je študiral na Šoli za umetnost v Bradfordu in na Kraljevem kolidžu za umetnost v Londonu. V ZDA je prvič potoval leta 1961, in sicer še v času študija. Leta 1964 se je preselil v Los Angeles, nato se je leta 1968 vrnil v London. Od leta 1973 do 1975 je živel v Parizu, nato se je ponovno preselil v ZDA. Hockney, ki postopoma izgublja sluh, zdaj že več desetletij živi v Los Angelesu.

V šestih desetletjih umetniške poti je veliko, včasih bolj, drugič manj uspešno, eksperimentiral z novimi tehnikami - tridimenzionalnimi kolaži, fotokopijami, iPadom. Bil je tudi eden od pionirjev selfijev, predvsem v 80. letih so nastali številni avtoportreti, tako v risbi kot v slikarskem in fotografskem mediju. Med drugim je razstavljal na 4. in 6. Documenti v Kasslu, v newyorškem Metropolitanskem muzeju, v hamburški Kunsthalle in na londonski Kraljevi akademiji.

Za vedno Britanec!
Hockney kljub selitvi v ZDA ohranja britanske navade: ob skodelici čaja si privošči cigareto, je fish and chips, in čeprav hodi spat ob devetih - po obveznem džojntu -, pravi, da je še vedno upornik po duši.