Gre za eno najpomembnejših evropskih prazgodovinskih najdišč, saj vsebuje več kot 2.100 grobov iz kar treh arheoloških obdobij, in sicer iz pozne bronaste dobe ter iz starejše in mlajše železne dobe. Z množico grobnih pridatkov iz celotnega prvega tisočletja pred našim štetjem zrcali moč in pomen družbe, ki je živela na območju dolenjske prestolnice.

Lončeno posodje, nakitni predmeti, orožje, bronaste situle iz Grčije in Etrurije ter na to ozemlje prineseni izdelki delijo usodo drugih dolenjskih arheoloških najdb, ki jih ogroža naravno kisla ilovica, na njivskih površinah pa še kemikalije, ki jih vnašajo s kmetijsko obdelavo.

Prizadevanja kulturnih institucij
30-letna prizadevanja Dolenjskega muzeja in Zavoda za varstvo kulturne dediščine za rešitev in ohranitev te najpomembnejše arheološke dediščine predstavlja vrsta dokumentarnih fotografij ter arheoloških predmetov in načrtov.

"Doslej raziskana dobra polovica 55.000 kvadratnih metrov velike površine arheološkega najdišča je prinesla množico novih spoznanj o življenju v evropski prazgodovini, izjemni in številni grobni pridatki pa so obogatili seznam skupne evropske kulturne dediščine," so zapisali v muzeju.

Razstava Tisočletna nekropola je na ogled od 8. februarja od 10. ure v Dolenjskem muzeju.

Ob 12. uri se obeta tudi vodstvo po zgodovinski razstavi Zmaga, zmaga, al' pa smrt!, ob 14. uri pa še vodstvo po likovni razstavi Vladimir Lamut 100 let v Jakčevem domu.