Ant Farm (Lord, Michels, Schreier): Media Burn, 1975. Dekonstrukcija medijskega spektakla z dogodkom, v katerem je kadilak zapeljal čez zid gorečih televizorjev. Foto: Bill Harlan.
Ant Farm (Lord, Michels, Schreier): Media Burn, 1975. Dekonstrukcija medijskega spektakla z dogodkom, v katerem je kadilak zapeljal čez zid gorečih televizorjev. Foto: Bill Harlan.
Brody Condon
Brody Condon, The Twentyfivefold Manifestation (Petindvajsetkratna manifestacija), 2008. Condon je serijo fizičnih in psiholoških iger organiziral na mednarodni razstavi skulptur na Nizozemskem. Dogodek je bil postavljen v oddaljeno prihodnost, v kateri je civilizacija, kot jo poznamo, skorajda izginila, igralci iz različnih svetov pa se srečujejo v svetem gozdu, naseljujejo visok stolp in častijo božanstvo, utelešeno v razstavljenih umetniških delih. Foto: MGLC

Umetniški dogodek, osrednja tema letošnjega grafičnega bienala, je izjemen razvoj doživljal že v 20. stoletju in se še vedno kaže kot privilegiran medij na področju sodobne vizualne umetnosti. Zagon in živost teh smernic bo razstava predstavila skozi štiri, za sodobno umetnost značilne tematske sklope: nasilje, velikodušnost, praznino in iskanje svetega ter ritualnega.
Dogodki, ki tematizirajo omenjene vsebine, niso novosti ne v smislu umetnostne ikonografske motivike ne v smislu dejanskih človeških ali družbenih praks. Dogodek, v katerem se lahko nekaznovano udeležimo nasilja, »šamansko« nasilje nad samim seboj, dionizični, absurdni ritual ali vzpostavitev idilične communitas, da bo zaužila skupni obed, so prakse, za katere bi lahko rekli, da jih uporabljamo in upodabljamo že tisočletja, so zapisali v Mednarodnem grafičnim likovnim centru.
Umetnost prevzema vlogo religioznega?
V tako zastavljenem okviru si bienale postavlja vprašanje, zakaj in kako je danes prav dogodek lahko ustrezen nosilec za tako različne umetniške namene, poetike in vsebine ter ali izbira tega medija odgovarja na specifične impulze in praznine v našem »desakraliziranem« vsakdanjiku. Sprašuje se tudi o potencialnih nevarnostih takšnega razvoja, saj vse bolj poteka v povsem formaliziranem okviru umetnostnih institucij, ki v zadnjih desetletjih ne le hranijo in razstavljajo sodobno umetnost, temveč jo tudi naročajo in producirajo, tako pa so postale naročnik sodobne umetnosti, ki je podobnega tipa in razsežnosti, kakršna sta bila nekoč plemstvo in cerkev.
Razmislek bienala se bo tako usmerjal tudi v obravnavno ideoloških učinkov in preizpraševal možnosti, po katerih umetnostna platforma prevzema poteze religijske strukture oziroma se na njej "nabira sveto", kot zapiše kuratorka letošnjega bienala Beti Žerovc. Sodobna umetnost premešča v prostore družbenega življenja, ki so bili tradicionalno v domeni religije, dejavnost institucij za sodobno likovno umetnost pa vedno bolj postaja ukvarjanje z neugodjem, ki ga povzročajo družbene in politične norme ter ponujanje sredstev za predelavo pozitivnih ali negativnih čustev.
Zasedba Ljubljane z razstavišči in teorijo
Bienale bo med 23. septembrom in 20. novembrom zavzel nekaj pomembnejših galerijskih prostorov v Ljubljani (Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Galerija Jakopič, Galerija Cankarjevega doma) ter javne negalerijske lokacije v centru Ljubljane. V Galeriji Alkatraz bo na ogled tradicionalna razstava nagrajenca 28. bienala, umetniške zadruge Justseeds iz ZDA. Razstave bodo pospremile tudi teoretske obravnave umetniškega dogodka; maraton predavanj in pogovorov ter dvodnevni mednarodni simpozij.