Ko je leta 1957 razstavljal skupaj s slikarjem Ivom Dulčićem, so v knjigi vtisov njegove plastike med drugim izenačili za revne odseve moderne umetnosti, nevredne akademsko šolanega umetnika. Kožarićevo delo je bilo težko razumljivo, saj umetnik že vse od začetka ustvarja zunaj ustaljenih stilističnih premis, svobodno, neobvezujoče revidira svoja avtorska dejanja in jih povzema v izjavah, kot so "Umetnost je vedno nekaj drugega!", "Umetnost se vedno izmika!", "Razbijmo okvire!", "Umetnost je redka ptica", je zapisala kustosinja tokratne razstave Mateja Podlesnik.

Trenutna postavitev z naslovom Ivan Kožarić: V čudovitih razlikah Enotnost! je najobsežnejša predstavitev Kožarićevih del v slovenskem prostoru, ki v zaokroženih vsebinskih prerezih približa njegov obsežen in raznovrsten opus (obsega približno 200 skulptur, objektov, asemblažev, ready-madov, slik, risb, grafik, fotografij in tkanin).

Izjemno mesto na horizontu hrvaške skulpture
Kritik Radoslav Putar je o razstavi, ki je bila pred Ljubljano na ogled v zagrebškem Salonu ULUH, v Narodnem listu leta 1956 zapisal, da so kiparjeve "materializacije njegovih reagiranj na notranje ali zunanje vzgibe zelo iskrene, kar je skrajno, skrajno redko". Dodelil jim je "izjemno mesto na horizontu hrvaške skulpture", ki ga je Kožarić nenehno potrjeval, pozneje večkrat tudi v Ljubljani, s številnimi samostojnimi in skupinskimi razstavami in sodelovanji na najpomembnejših mednarodnih prireditvah in bienalih, nazadnje po veliki retrospektivi v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu še v Haus der Kunst v Münchnu leta 2013.

Razstavo sta postavili kustosinja Radmila Iva Janković iz zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti in Podlesnikova iz Mestne galerije Ljubljana. Glavnina razstavljenih del prihaja iz Ateljeja Kožarić, ki obsega več kot 6.000 eksponatov.

Ivan Kožarić (1921) je študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, nekaj časa tudi v Parizu. Med drugim je bil član kultne neoavantgardne hrvaške skupine Gorgona in pomembno vplival na vrsto generacij umetnikov. Njegova dela najdemo v evropskih in svetovnih zbirkah sodobne umetnosti. Zagrebški mestni urad je leta 2007 odkupil celoten Kožarićev atelje z več kot 6.000 deli in ga poveril v trajno čuvanje in hranjenje Muzeju za sodobno umetnost v Zagrebu, kjer je razstavljen kot integralni del njihove stalne zbirke. Za svoje delo je bil Kožarić večkrat nagrajen, imel je več kot 100 samostojnih razstav in več kot 200 skupinskih.