Več kot 70 let po tem, ko je Adolf Hitler v zadnjih dneh druge svetovne vojne storil samomor v svojem berlinskem bunkerju, so v nemški prestolnici odprli razstavo, ki pod drobnogled vzame, kako je Hitler sploh postal goreči nacist in kaj je bilo pravzaprav krivo, da so se običajni Nemci v nacističnem tretjem rajhu prelevili v morilce.

V Nemčiji je bilo kakršno koli posvečanje pozornosti Hitlerju dolga desetletja po vojni tabu, zdaj pa se je to začelo počasi spreminjati, o čemer priča film Propad (Downfall) iz leta 2004 - o poslednjih dneh nacističnega diktatorja - ali pa Hitlerju posvečena razstava iz leta 2010.

Tokratno razstavo, poimenovano Hitler – kako se je lahko zgodil?, so postavili v berlinskem bunkerju, v katerem so se med vojno ob zavezniških bombardiranjih mesta skrivali civilisti in ni prav daleč od dejanskega bunkerja, kjer se je zadnje dni vojne skrival vodja nacistov. Pravi Hitlerjev bunker ni odprt za javnost in si ga ni mogoče ogledati.

Od slikarja do vojaka in nacističnega politika
Razstava se posveti Hitlerjevemu življenju od otroštva v Avstriji do njegovih slikarskih podvigov in izkušenj v prvi svetovni vojni ter političnemu delovanju med vojnama in vzponu na oblast. V središču pozornosti so tudi koncentracijska taborišča, pogromi in holokavst, v katerem je umrlo šest milijonov Judov.

Za konec pa obiskovalca čaka kontroverzna rekonstrukcija Hitlerjevega bunkerja, v katerem si je 30. aprila 1945 sodil sam. V precej skromni sobici lahko vidimo starinsko stensko uro, fotelje s cvetličnim vzorcem, pisalno mizo s telefonom, pa tudi bombo s kisikom. Razstavni predmeti so za varovalnim steklom, obiskovalcem je prepovedano fotografiranje, vse skupaj pa nadzira varnostna kamera.
Na ogled so med drugim postavili številne fotografije, Hitlerjeve avtorske slike, filme iz nacističnega obdobja in o njegovem zakonu z dolgoletno spremljevalko Evo Braun ter model Hitlerjevega bunkerja. Razstavo si je ogledalo že več kot 20 tisoč ljudi.

Sporna rekonstrukcija sobe?
Kurator razstave Wieland Giebel je za medije pripomnil, da so ga kritiki razstave med drugim obtožili, da je "Hitler Disney", ker je na ogled postavil repliko Hitlerjeve sobe iz bunkerja. Giebel se je pred plazom kritik branil z besedami, da se razstava posveča zločinom, ki jih je storil Hitlerjev režim, in dodal: "Prav ta soba je kraj, kjer so se zločini končali, kjer se je vse skupaj končalo, in prav zato smo se jo odločili pokazati obiskovalcem."

Zakaj sta se zgodila druga svetovna vojna in holokavst, se je Giebel spraševal še kot otrok, ko se je igral v ruševinah povojne Nemčije, in prav na to vprašanje poskuša odgovoriti razstava. "Po prvi svetovni vojni se je veliko Nemcev zaradi versajske mirovne pogodbe čutilo ponižanih," je pojasnil. Leta 1919 podpisana mirovna pogodba je namreč Nemčiji naložila plačilo ogromnih reparacij, kar je od vojne gospodarsko izčrpano Nemčijo popolnoma zlomilo.

"Obljubil, da bo naredil Nemčijo spet veliko"
"Istočasno je v Evropi, ne samo Nemčiji, vrelo protijudovstvo in Hitler je svojo politično kampanjo zgradil na njem in pa na sramotnem versajskem miru, oboje je spretno uporabil, da je mobiliziral ljudi," je nadaljeval Giebel, ki je s tematiko tudi osebno povezan, saj je eden izmed njegovih dedov deloval v strelskem vodu, drugi pa je pri sebi skrival Juda.

Po njegovih besedah razstava med drugim poskuša prikazati, kako na hitro lahko demokracija in svoboščine izginejo, zato je nujno kakršna koli nedemokratična gibanja zatreti v kali. Nekateri Nemci so postali nacisti iz čistega oportunizma, ker so tako lahko pridobili premoženje, zaplenjeno Judom, drugi pa so postali nacisti, ker so bili besni zaradi versajskega miru in reparacij, ki so povzročile nevzdržen gospodarski položaj. "Hitlerju so sledili, ker je obljubil, da bo naredil Nemčijo znova veliko in pomembno," je sklenil Giebel.