Razstava je del istoimenskega mednarodnega projekta, katerega cilj sta bila vzpostavitev in razvoj regionalne platforme za ponovno vrednotenje in zaščito rudarske dediščine na območju nekdanje Jugoslavije.

Pobudnik projekta Rudniki kulture je bil Labin Art Express iz Labina na Hrvaškem, pri njem so sodelovali partnerji iz republik nekdanje Jugoslavije. V prihodnjem obdobju se bo platforma razširila ne samo z novimi partnerji, ampak tudi na druga območja nekdanje Jugoslavije - v Makedonijo in na Kosovo ter zatem na celotno območje jugovzhodne Evrope. Cilj razširitve bo ustanovitev združenja, ki bo omogočilo ponovno povezovanje nekdanjih rudarskih območij in njihovo kulturno sodelovanje.

V Trbovljah med drugim razstavljajo Želimir Žilnik, Laibach, Vladimir Knežević, Mladen Miljanović in Irena Lagator Pejović. V Trbovljah bo postavitev na ogled le do 8. novembra, nato pa jo bodo za nekaj dni na ogled postavili še v Idriji. Zatem se bo selila še po nekaterih krajih nekdanje Jugoslavije in turnejo v drugi polovici decembra sklenila v Labinu.

Kje industrijska proizvodnja sreča kulturo?
Prvi futuristični manifest Filippa Tommasa Marinettia, objavljen 5. aprila 1909, je za temelje estetske usmeritve umetniških praks 20. stoletja razglasil usklajenost produkcije s prevladujočim modelom proizvodnje. Prizadeval si je za poetiko, ki bi opevala hitrost in stroj.

Duhovno ozračje tega prevrata, ki je doseglo vrh v prvi svetovni vojni, je spodbudilo nastanek vrste avantgardnih gibanj, ki so položaj umetnika in umetniške prakse v družbi osmislila kot platformo za promocijo in strategijo, ki naj bi spodkopala obstoječe oblike vladajočih avtoritet.

Njihov aktivizem se je na področju umetniškega izraza vzporedno manifestiral kot radikalni odstop in nasprotovanje tradicionalnim umetniškim disciplinam in umetniškemu delu. Njihova umetniška praksa je med drugim predvidevala eksperiment na področju tradicionalnih umetniških disciplin in njihovo kontaminacijo ter vključevanje elementov popularne kulture in množičnih medijev v sfero visoke akademske meščanske kulture.

Nove umetniške prakse pa so po besedah selektorja razstave Branka Franceschija spremenile ne samo umetnost, ampak celoten način življenja naše dobe. Osmislile so sodobno vizualno kulturo in metode vizualne komunikacije na splošno.

Stoletje pozneje so temeljni postulati futuristov in zgodovinskih avantgard še vedno referenčni in na neki način kanonizirani. Kritičen odnos do realnosti je postal eden izmed temeljev umetniškega ustvarjanja. V nasprotju z naivnim optimizmom njihovih zgodovinskih predhodnikov pa je praksa sodobnih umetnikov utemeljena na razočaranju glede dosedanjih modelov tehnološkega razvoja.

Odnos industrijske proizvodnje in kulture, ki vključuje tudi umetniško ustvarjanje, še nikoli ni bil bolj zapleten. Na temelju eksploatacije te dinamike temelji tudi projekt Rudniki kulture, je še zapisal Franceschi.