Weronika Lucinska svoje zanimanje usmerja v vodo kot simbol, element in material, uporabila pa jo je tudi v nagrajenem delu. Rodila se je leta 1989, živi in ustvarja v Vroclavu, kjer je na fakulteti za keramiko in steklo v okviru Akademije lepih umetnosti in oblikovanja Eugenisz Geppert diplomirala iz oblikovanja keramike. Od leta 2013 na akademiji opravlja doktorski študij. Sodelovala je na več mednarodnih tekmovanjih in razstavah, in sicer v Španiji, Latviji, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, na Portugalskem in Češkem.

Pri svojem ustvarjanju uporablja umetniško instalacijo, oblikovanje in keramiko, kar pogosto združuje z elementi stekla. Tako je tudi v nagrajenem delu ledene gore prikazala v vodi, obdani s steklom.

Ob odprtju so podelili tudi častno nagrado Unicuma, ki je šla v roke francoskega umetnika Patricka Crulisa za delo Stunning Upset (2017). Nagrado unicum pa je prejel Kim Logue z Nove Zelandije za delo Silica Isles (2017). Kot mladega umetnika do 35 let je žirija nagradila Rhianon Ewing-James iz Severne Irske za delo Knob (2015), za odkupno nagrado Ilirika Unicum 2018 pa je izbrala delo Divergent Union (2015) nemško-ameriške umetnice Annakatrin Kraus.

Podelili so še priznanja Unicuma 2018, ki so jih dobili ameriška umetnica Gratia Brown za delo Altered Plate IV (2017), turško-ameriška umetnica Beliz Iristay za delo Precious (2017) in srbsko-nemška umetnica Danijela Pivašević Tenner za delo Living Room in White Gold (2017).

Mednarodno strokovno žirijo so sestavljali izredna profesorica umetnostne zgodovine na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Nadja Zgonik, umetniški vodja Britanskega bienala keramike Barney Hare Duke in umetnik, profesor za keramiko na šoli Burg Giebichenstein Kunsthochschule Halle v nemškem mestu Saale Martin Neubert. Nagrajence je izbrala izmed del na razstavi, na katero se je uvrstilo 78 avtorjev iz 25 držav.

Da bi keramika dobila status, ki ji pripada
Narodni muzej pripravlja Unicum v sodelovanju z akademsko kiparko, zaslužno profesorico in posebno članico Mednarodne akademije za keramiko Dragico Čadež Lapajne. Keramika je široko ustvarjalno področje, ki pa je bilo do pred kratkim pri nas omejeno na lončarstvo in izdelavo keramičnih plošči, poudarja kiparka in si prav zato že leta prizadeva dvigniti status keramike na zasluženo ji mesto.

Po besedah kiparke, sicer tudi predsednice upravnega odbora Unicuma 2018, se je trienale, ta pomemben prispevek k slovenski kulturi, rodil iz razmišljanj članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov o razstavi, ki bi prikazovala umetniško ustvarjanje v keramiki.

Beseda Unicum označuje nekaj novega, enkratnega, neponovljivega, dogodek pa poskuša preseči stereotipe v keramiki in išče nove povezave znotraj razmišljanj v sodobni umetnosti.

Unicum je sestavljen iz več segmentov. Osrednji dogodek je mednarodna razstava tekmovalnega značaja, ki jo nadgrajuje razstava keramike študentov umetniških akademij in drugih umetniških šol v Sloveniji. Sodobno ustvarjanje v keramiki predstavljajo tudi spremljajoče razstave, s katerimi trienale veča prepoznavnost avtorske keramike v Sloveniji.

Človeški dejavnik v industrijski proizvodnji
Ena izmed spremljajočih razstav, ki jo bodo odprli pred osrednjo razstavo, je gostujoča poljska razstava v sklopu stalne razstave Slovenskega etnografskega muzeja Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta. Nosi naslov Ljudje iz tovarne porcelana. Razstavo sta zasnovala antropologinja Ewa Klekot in keramik Arkadiusz Szwed. Razstavljeno bo namizno posodje Človeška sled, ki so ga izdelali delavci v eni najstarejših tovarn keramike na Poljskem.

Delavci so konice prstov rokavic pomočili v kobaltno sol. Sledi njihovih dotikov so ostale skoraj nevidne vse do žganja izdelkov, ko se je kobalt na belem porcelanu spremenil v temnomodro barvo. Na ta način je namizno posodje iz porcelana ohranilo dotik delavcev in razkrilo vlogo "človeškega dejavnika" v industrijski proizvodnji.