Obe postavitvi sta nastali v sklopu projekta Luter in slovenski protestanti, ki so ga zasnovali ob letošnji poltisočletni obletnici začetka reformacije. Prva prikazuje jezikovno ustvarjanje reformatorja Martina Lutra. Prevod Biblije v čisto in jasno nemščino je od Lutra zahteval - kot je leta 1530 zapisal v svoji znameniti Poslanici o prevajanju - zapleteno iskanje in prevpraševanje posameznih besed.

Dobesedno se približati besedam
Vendar je bilo iskanje pravih besed zelo zamudno, tako da mu je kljub pomočnikom včasih v štirih dneh uspelo prevesti zgolj tri vrstice. Ker takšno delo zahteva širok nabor besed, je Luter ustvarjal svoje sezname besed in fraz. Učinek tega temeljitega dela je tako v jeziku kot za jezik neizmeren. Tako je navdihnil tudi razstavo, na kateri se želijo besedam dobesedno približati. Za naslovom Raz-stavljena usta se tako skriva postavitev, ki omogoča, da obiskovalec ta neverjetno prostrani svet, ki tiči v posamezni besedi, občuti z možgani, srcem in dlanmi, so zapisali organizatorji.

Z berlinskim studiem TheGreenEyl ter vrsto umetnic in umetnikov so uprizorili osem stalnih besednih zvez, ki jih je Luter povzdignil na raven literarnega jezika in ki so v rabi še dandanes, ne da bi se zavedali njihovega izvora. Instalacije - posamezne dinamične postavitve slik, artefaktov ter glasovnih in pisnih izjav - so poetične jezikovne igre. Tako je, denimo, besedna zveza "vse ima svoj čas" skladno z etimologijo besede čas predstavljena kot koledar s perforiranimi listki, ki se jih da odtrgati, na njih pa so odlomki besedil na temo časa.

Iz nemških dežel na naša tla
Predstavitev povezave med reformacijskim gibanjem na Nemškem in nastankom slovenskega knjižnega jezika in književnosti pa je v središču razstave V pomladi slovenskega knjižnega jezika. Obiskovalec bo v okviru te spoznal ključne osebnosti, dogodke in kraje, ki so na širšem slovenskem ozemlju povezani s protestantskim gibanjem.

Notranjeavstrijske dežele so se začele z Lutrovimi idejami seznanjati na začetku 20. let 16. stoletja. Informacije so na začetku prihajale s pomočjo študentov na nemških univerzah, trgovcev in vojakov, razglašali pa so jih reformno usmerjeni duhovniki. V 30. letih 16. stoletja se je v Ljubljani izoblikoval meščanski krog zgodnjih podpornikov protestantizma, beremo med drugim v razstavni zloženki.

Prihod Trubarja v Ljubljano
Leta 1542 je prišel v Ljubljano Primož Trubar, ki je skupaj z drugimi reformno usmerjenimi kanoniki pridigal v ljubljanski stolnici. Z letom 1550 je dobil protestantizem svojo prvo knjigo, Katekizem. Pozneje se je osredotočil na prevajanje temeljnih knjig, potrebnih za sprejetje prave, stare vere krščanske, kot je imenoval protestantizem.

Trubar je ob tem je poskrbel za šolanje duhovniškega podmladka Protestantske cerkve na Slovenskem in tako dosegel, da se je Jurij Dalmatin lotil prevajanja Svetega pisma. Na začetku 90. let 16. stoletja pa se je smer vetra začela spreminjati. Rimska cerkev in z njo posvetna oblast sta začeli izvajati ukrepe reformacije in rekatolizacije.

Razstava Raz-stavljena usta je nastala v sodelovanju z Goethejevim institutom v Ljubljani in SWR Experimentalstudiom Freiburg, razstava V pomladi slovenskega knjižnega jezika pa v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico Ljubljana. Postavitvi na Ljubljanskem gradu bodo odprli drevi ob 18. uri, na ogled bosta do 11. junija.